Ponedeljek, 21. 10. 2019, 7.05
5 let, 1 mesec
Kangler: Celo Drnovšek me je opozoril, da se me bo lotila Udba #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,45
31
Nekdanji mariborski župan Franc Kangler je na začetku današnjega pričanja pred parlamentarno preiskovalno komisijo o ugotavljanju domnevnih zlorab v sodnih postopkih zoper njega pokazal kup obvestil s sodišč, ki jih je v zadnjih letih prejel v poštni nabiralnik. "V pravni državi kaj takega ni normalno," je poudaril Kangler.
"Se vam zdi to normalno? To je nadlegovanje, zato sem vesel, da lahko danes tukaj spregovorim," je Franc Kangler povedal štirim prisotnim članom parlamentarne komisije pod vodstvom Žana Mahniča (SDS). Ponovil je, da je bil že od prvih dni svojega županskega mandata tarča političnega obračunavanja, celo nekdanji predsednik države Janez Drnovšek naj bi ga med obiskom v Mariboru opozoril, da se ga "bo lotila stara Udba".
Prvi naj bi ga z "lažnimi" obtožbami obremenil Viktor Premk, ki je zoper njega vložil odškodninsko tožbo zaradi domnevnega fizičnega napada, nato pa je sledila ovadba v zvezi z Domom pod Gorco, "ker sem predlagal mestnemu svetu gradnjo tega doma starostnikov, si morete misliti".
Kangler: Šlo je za sistematičen pregon
Kangler je podrobno opisal vse policijske, tožilske in sodne postopke zoper njega ter ponovil, da so se očitki izkazali za neutemeljene. Da je bila odmevna kriminalistična preiskava na njegovem domu v Zimici maja 2011 "zrežirana", po njegovih besedah med drugim kaže dejstvo, da so bile tam takoj zjutraj televizijske kamere. Nekdanji župan, danes pa državni svetnik je prepričan, da je za tem stala takratna notranja ministrica Katarina Kresal. "Šlo je za kup laži in podtikanj, katerih cilj je bil dvigniti v Mariboru ljudi na noge," je dejal.
Kangler je podrobno opisal vse policijske, tožilske in sodne postopke zoper njega ter ponovil, da so se očitki izkazali za neutemeljene.
Po njegovih besedah je šlo za sistematičen pregon, saj je vsake štiri mesece sledila nova kazenska ovadba, ob tem pa naj bi mariborski kriminalisti, tožilci in sodniki posegali tudi po nezakonitih sredstvih. Med drugim je navedel izvedbo hišne preiskave brez njegovih prič in domnevno pristranskost sodnika Janeza Žirovnika, policisti naj bi sami sebi pisali anonimke in nezakonito hranili prisluhe njegovim telefonskim pogovorom, tožilci pa naj ne bi sledili sklepom vrhovnega sodišča. "Niti eno mariborsko sodišče mi ni dovolilo zaslišati prič, ki sem jih predlagal. To mi je uspelo doseči šele, ko je bil eden od primerov preseljen v Mursko Soboto," je povedal.
V komisiji sodelujejo le tri opozicijske stranke
"Mojo zadevo so preselili, vsi mariborski sodniki pa so ostali na svojih položajih ali celo napredovali," je bil ogorčen Kangler. Komisiji je predložil vrsto kopij časopisnih člankov, policijskih dokumentov, poročil Odbora 2015, mnenj ustavnega sodnika Cirila Ribičiča in drugih dokumentov, ki naj bi dokazovali še vrsto drugih kršitev, ter ponovil prepričanje, da se mu je zgodila velika krivica.
"Na sedem mesecev zapora so me obsodili zaradi primera, ki sploh ni kaznivo dejanje, sodnik je ob tem celo odkrito povedal, da obstaja nevarnost, da se vrnem v politiko," je opozoril. Na podlagi današnjega pričanja Kanglerja bo parlamentarna preiskovalna komisija načrtovala prihodnje delo. V komisiji sodelujejo le tri opozicijske stranke, saj v koaliciji in Levici svojih članov vanjo niso predlagali.
Morebitno zadržanje preiskave o Kanglerju odpira vprašanje dela vseh preiskovalnih komisij
V Sodnem svetu RS menijo, da je zakonodajna veja oblasti z zahtevo in odreditvijo parlamentarne preiskave v zadevi Kangler presegla svoje ustavne pristojnosti in kršila ustavno načelo delitve oblasti. V delu, ki se nanaša na sodnike, akt posega v ustavni načeli o neodvisnosti sodstva in imuniteti sodnikov, so opozorili. Ob tem se je pojavilo vprašanje, ali bi odločitev ustavnega sodišča lahko prinesla zadržanje dela vseh drugih preiskovalnih komisij v DZ, med drugim glede otroške srčne kirurgije in glede DUTB.
Zakonodajno-pravna služba DZ meni, da bi zadržanje izvrševanja Zakona o parlamentarni preiskavi in Poslovnika o parlamentarni preiskavi v razmerju do nosilcev funkcij sodne veje oblasti poseglo v učinkovitost parlamentarne preiskave kot ustavno varovanega instituta. Glede na namen parlamentarne preiskave kot sredstva, s katerim DZ uresničuje eno izmed funkcij širšega družbenega nadzora, pa bi izključitev ene izmed vej oblasti iz take preiskave čezmerno posegla v ustavne pristojnosti DZ, opozarjajo.
Prepričani so tudi, da v omenjenih aktih obstaja pravno varstvo preiskovanih ali prič, ker se ukrepi smejo izvajati prek sodišča. V primeru zadržanja zakona in poslovnika za dlje časa pa bi se lahko zgodila izvotlitev instituta parlamentarne preiskave, še opozarja zakonodajno-pravna služba DZ. Po njenem mnenju predlog za začasno zadržanje omenjenih aktov ni utemeljen.
A mnenja člani delovnih teles niso podprli. Ostro proti njemu se je opredelila poslanka LMŠ Tina Heferle, ki je menila, da mnenje verjetno temelji na drugih interesih, ne na pravnih argumentih. Medtem je poslanka SDS Anja Bah Žibert opozorila, da to ni le napad na zakonodajno vejo oblasti, ampak udar na vse preiskovalne komisije.
Vlada pa meni, da je predmet vlagateljeve zahteve za oceno ustavnosti temeljno pravno vprašanje spoštovanja in uveljavljanja načela delitve oblasti ter neodvisnosti sodstva. Zato meni, da obstaja jasna pravovarstvena potreba po presoji ustavnega sodišča, je danes pojasnila ministrica za pravosodje Andreja Katič.
Ob današnjem dogajanju so na tožilstvu sicer opozorili, da je položaj državnega tožilca v državah članicah EU in tudi v Sloveniji povsem primerljiv s položajem sodnika in da "parlamentarna preiskava ne more namesto tožilcev sprejemati drugačnih odločitev ne za nazaj in ne za naprej v odprtih postopkih".
"Vrhovno državno tožilstvo RS torej ne zagovarja težnje, da bi ostalo nekaj prikrito, ker bi bila podana možnost za kakršnekoli nepravilnosti. Nasprotno, parlamentarni preiskavi nasprotuje zato, ker ponuja sporočilo, da naj v bodočih primerih državni tožilci ne preganjajo, sodišča pa ne obsojajo, če so v postopkih vplivne osebe," so poudarili.
31