Sobota, 6. 1. 2024, 8.09
10 mesecev, 3 tedne
Praznik svetih treh kraljev: koledniki bodo obiskali državni zbor
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,40
Na vhodna vrata tudi napišejo začetnice imen treh kraljev skupaj z letnico novega leta, denimo 20 + G + M + B + 24.
Katoliki in evangeličani danes obeležujejo praznik Gospodovega razglašenja, imenovan tudi praznik svetih treh kraljev. Z njim se spominjajo prihoda kraljevih odposlancev, ki so prišli v Betlehem preverit, ali se je na božič res rodil Jezus Kristus. Po ljudskem izročilu so za praznik značilni koledniki. Ti bodo v ponedeljek obiskali tudi državni zbor in predsednico republike.
Praznik svetih treh kraljev, ki ga obeležujemo 6. januarja, je povezan z zapisom v Svetem pismu, da je vladar Judeje Herod po tem, ko je slišal za Jezusovo rojstvo, poslal učenjake preverit, ali se je res rodil odrešenik. Pri tem je učenjake vodila zvezda.
Novorojenemu detetu so prinesli troje daril
V Svetem pismu število učenjakov, ki jih je poslal Herod, ni navedeno. Matejev evangelij navaja le, da so novorojenemu detetu prinesli troje daril, in sicer zlato, kadilo in miro. Od tod izvira sklep, da so bili darovalci trije, iz legend pa izhajajo tudi njihova imena - Gašper, Miha in Boltežar.
Na predvečer praznika je v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše. Na vhodna vrata tudi napišejo začetnice imen treh kraljev skupaj z letnico novega leta, denimo 20 + G + M + B + 24.
V svete tri kralje so oblečeni tudi trikraljevski koledniki, ki so v ljudski dediščini značilni za današnji praznik. Obiskujejo domove, prepevajo voščilne obredne pesmi in nad hiše kličejo blagoslov. V ponedeljek bodo kolednike Misijonskega središča Slovenije sprejeli tudi v državnem zboru, predsednica DZ Nataša Pirc Musar pa bo v ponedeljek sprejela kolednike iz župnije Luče ob Savinji.
Papež Frančišek je danes med mašo ob prazniku Gospodovega razglašenja, imenovanem tudi praznik svetih treh kraljev, pozval vernike k molitvi za mir na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini ter se spomnil žrtev bombnih napadov v Iranu. Frančišek je tudi poslal božično voščilo pravoslavnim vernikom, ki po julijanskem koledarju božič obhajajo v nedeljo.
Frančišek je spomnil na obisk treh modrecev z Vzhoda pri Jezusu po njegovem rojstvu, s katerimi se je začelo krščansko oznanjevanje vere. Kristjane je po poročanju tujih tiskovnih agencij pozval, naj na težave sveta gledajo skozi otroške oči.
Med molitvijo angelovega čaščenja je papež pozval k molitvi za mir na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, kjer divja vojna. Frančišek je tudi izrazil bližino družinam žrtev nedavnih bombnih napadov v Iranu, v katerih je bilo ubitih 91 ljudi, in dejal, da moli za poškodovane.
Z današnjo mašo v baziliki svetega Petra je papež sklenil božična praznovanja v rimskokatoliški cerkvi. Božično voščilo je namenil tudi vzhodnim Cerkvam, ki Kristusovo rojstvo obhajajo 7. januarja po julijanskem koledarju.
Pravoslavni verniki bodo obeležili badnji dan
Pravoslavni verniki danes obeležujejo t. i. badnji dan, ko bodo v cerkvah prevzeli badnjake, to je slamo in hrastove veje, in jih odnesli domov ter jih zažgali. Osrednja bogoslužja Srbske pravoslavne cerkve pri nas bodo v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Po besedah paroha Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Borislava Livopoljca badnjak ponazarja okolje, v katerem se je po zapisih iz Svetega pisma pred več kot 2000 leti rodil Jezus Kristus, za katerega pravoslavci enako kot katoliki in evangeličani verjamejo, da je odrešenik. "S tem ko je Jezus prišel na svet, je človeka osvobodil greha in smrti ter mu zagotovil večno življenje. Rodil se je zaradi mene in vseh, da bi imeli večno življenje," je dejal za STA. Jezusovo rojstvo po besedah Livopoljca predstavlja mir, ljubezen in enotnost.
Badnjake bodo verniki prevzeli v cerkvah in jih odnesli domov, jih zažgali ter v družinskem krogu in ob molitvi pričakali božič. Ob 18. uri se bodo mnogi odpravili k večernemu bogoslužju, opolnoči pa nato še k prvi božični liturgiji. V nedeljo zjutraj bo sledila še druga božična liturgija.
Božič vsi kristjani praznujejo 25. decembra, vendar to za vse ne pomeni istega dne. Del pravoslavnih vernikov zaradi uporabe julijanskega koledarja, ki za našim gregorijanskim zaostaja 13 dni, božič praznuje 7. januarja.
Istočasno z verniki Srbske pravoslavne cerkve božič 7. januarja praznujejo verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile. Leta 2023 so božič prvič obeležili že 25. decembra tudi v Ukrajini.
