Pravnik Teršek o zadevi Patria: Pravo je popolnoma odpovedalo

Včeraj so v javnost prišle neuradne informacije, da naj bi vrhovni sodniki zavrnili zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevi Patria in potrdili obsodbe Janeza Janše, Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča. Če je res tako, lahko pričakujemo, da se bodo obsojeni pritožili na ustavno sodišče. Če jim ne bo uspelo, pa se lahko obrnejo še na evropsko sodišče za človekove pravice.

"V zadevi Patria je cela gora mogočih kršitev ustave in mogočih argumentov. Narava tega primera je tako pestra in se je zdaj tako zapletla, da bi lahko ob njej napisali učbenik za ustavno procesno kazensko pravo," pravi Teršek.

O pravilnosti postopka, ne o krivdi Sam je v tem primeru opazil veliko očitnih kršitev ustave, pri čemer poudarja, da ob tem ne gre za vprašanje krivde, ampak za vprašanje pravilnosti postopka.

Pojasnil je, da lahko isti posameznik v tej zadevi vloži več ustavnih pritožb, ki se nanašajo na kršitve več ustavnih pravic, pri čemer jih je nekaj naštel: ‒ volilna pravica, ‒ pošten kazenski postopek, ‒ sojenje v razumnem roku, ‒ ustavno načelo pravne države, ‒ pravica do osebnega dostojanstva.

"Nezaslišano je tako dolgo odločanje vrhovnih sodnikov" Nezaslišano se mu zdi, da so vrhovni sodniki odločali toliko časa. "To že samo po sebi pomeni kršitev pravice do sojenja v razumnem roku in že samo zaradi tega lahko pride zadeva pred evropsko sodišče za človekove pravice," kar pa je, kot je dejal, razlog, da posameznik, ki ga sodba zadeva, od države zahteva odškodnino. Po njegovem mnenju je to tudi razlog za disciplinsko odgovornost vpletenih sodnikov.

"Kar se dogaja v zvezi s to zadevo pri nas, je nazoren dokaz, kako pravno in demokratično nerazvita družba smo, pri čemer se to nanaša na vse vpletene," pravi Teršek. Kar se dogaja, po njegovem mnenju ni več pravo, temveč brezpravje in politika. "Pravo je tu popolnoma odpovedalo," je oster pravnik.

Presenečen, če ustavno sodišče ne bi ugotovilo kršitev ustavnih pravic Teršek meni, da bi v primeru ustavne pritožbe morali ustavni sodniki zadevo obravnavati absolutno prednostno. Po njegovem mnenju soliden pravnik ne bi smel potrebovati več kot en dan za ustavnopravno presojo tega primera. Normalno se mu zdi, da bi ustavno sodišče odločilo v 15 dneh potem, ko bi zadevo prejelo v obravnavo.

Pravnik je povedal še, da bi bil zelo presenečen, če ustavno sodišče ne bi ugotovilo kršitev ustavnih pravic.

Evropsko sodišče le o kršitvah človekovih pravic Če pritožnikom ne uspe na ustavnem sodišču, se lahko obrnejo še na evropsko sodišče za človekove pravice. Kot je pojasnil Teršek, evropsko sodišče odloča, ali so bile v procesu kršene človekove pravice ali ne. V kolikor ugotovi kršitev, pritožnikom običajno določi moralno zadoščenje v obliki odškodnine.

Odškodnina je odvisna od tega, za koga gre, kakšna je narava primera, kakšne so škodljive posledice, pravi Teršek. "Gre za ugled, dobro ime, čast, politično kariero, neposredno povezano z demokratičnim procesom, zelo težko je napovedati višino odškodnine, saj je zadeva zelo specifična."

Sodišče v sodbi ugotovi kršitev človekovih pravic, "pri politikih pa gre tudi za politični kapital, saj bi morebiti utegnil politik, ki uspe v Strasbourgu, v očeh marsikoga postati junak, heroj, žrtev in to lahko politično unovči". Takšni primeri so zelo občutljivi in razsežnosti storjenih napak so lahko mnogo večje kot pri nekem navadnem posamezniku, meni Teršek.