Pravica do azila je ključno načelo človekovih pravic

Kristina Plavšak Kranjc je dodala, da je pravica zaprositi in uživati azil ključno načelo v univerzalni deklaraciji o človekovih pravicah.

Še vedno ne sprejemamo ljudi, ko so prisiljeni bežati Po mnenju Plavšak Kranjčeve bi bila minimalna solidarnost do preganjanih, da bi jih sprejeli, ko so prisiljeni bežati. Na žalost pa v mnogih evropskih državah še vedno ne spoštujemo in ne uresničujemo te pravice oz. tega načela in namesto tega begunce pogosto sprejemamo s sumničenjem ali pa jih celo v nekaterih evropskih državah zapiramo, je dejala direktorica informacijskega urada na javni razpravi z naslovom "Kako v Evropi in Sloveniji slišimo glas beguncev?".

V Evropo pride zelo majhen odstotek beguncev Predstavnica Visokega komisariata Združenih narodov za begunce Melita Šunjič pa je opozorila, da ima sicer Evropa občutek, da jo preplavljajo begunci, po drugi strani pa v Evropo pride zelo majhen odstotek beguncev. Pri tem je navedla, da je po celem svetu 42 milijonov beguncev, od katerih je prejšnje leto prišlo v Evropo 80.000. Opozorila je tudi, da ponavadi sprejemajo begunce in prosilce za azil najrevnejše in najbolj ekonomsko ter politično nestabilne države.

Obstaja tudi diskriminacija zaradi državljanstva Če govorimo o diskriminaciji beguncev, imamo pri tem predvsem v mislih diskriminacijo na podlagi etničnosti, rase, barve kože, jezika, zelo pogosto pa tudi na podlagi veroizpovedi, ker je veroizpoved dostikrat povezana z eno izmed navedenih okoliščin, je dejala Neža Kogovšek z Mirovnega inštituta. Obstaja pa tudi diskriminacija na institucionalni ravni, ko govorimo predvsem o diskriminaciji zaradi državljanstva oz. zaradi pravnega statusa, je dejala.

Kljub temu, da imajo prosilci za azil in begunci urejen pravni status v Sloveniji, lahko ti skupini uživata samo tiste pravice, ki jih določa zakon. To ne pomeni, da je ta diskriminacija dopustna, ker je pač zakonsko urejena, je povedala Kogovškova.

Najbolj izstopajoča diskriminacija je na področju pravice do zdravstva in dela Področji, kjer diskriminacija še posebej izstopa, sta področji pravice do zdravstva in dela. Sicer sta ti področji v Sloveniji urejeno v skladu z EU, kar je po njenem mnenju še posebej zaskrbljujoče, z vidika potreb vsakega človeka pa sta, kot ocenjuje, urejeni nezadostno.

Ko begunci dobijo status, se njihova kalvarija šele začne Po njenem mnenju je pravno gledano položaj beguncev sicer precej izboljšan, ko pridobijo status, če ga seveda pridobijo. Hkrati pa je opozorila, da se v dejanskem življenju "kalvarija" za ljudi takrat šele začne, saj ljudje, ki status pridobijo, ostanejo brez zagotovljenega prebivališča in hrane.

V Sloveniji je v 14 letih status begunca dobilo samo 170 ljudi Opozorila je še, da je v Sloveniji tistih, ki pridobijo status begunca, izjemno malo. V 14 letih, odkar Slovenija podeljuje statusa begunca, je status dobilo 170 oseb, medtem ko je bilo vloženih prošenj približno 17.600, je navedla. S tem se Slovenija uvrščena na rep vseh držav v Evropi, zanjo je le še Slovaška. Pri tem je dodala, da je pri ostalih evropskih državah ta odstotek mnogo višji in da lahko pri večini govorimo o dvomestnih številkah.

Svetovni dan beguncev obeležujemo 20. junija Javno razpravo so priredili Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva in informacijski urad Sveta Evrope v Sloveniji, in je del kampanje Sveta Evrope "Spregovori proti diskriminaciji". Sicer svetovni dan beguncev obeležujemo 20. junija, na dogodku pa je bilo poleg govorcev moč slišati tudi osebne izkušnje nekdanje begunke, ki je živela v azilnem domu Aide Hadžiahmetović, ki je danes tam tudi zaposlena, mladoletnega prosilca za azil iz Gane Kofija Adjeija in nekdanjega prosilca za azil, ki pa je trenutno v postopku deportacije iz države Arturja Dzaurova.