Prašičja kuga pred vrati Slovenije

V Sloveniji za zdaj ni bil zabeležen še noben primer afriške prašičje kuge. Bolezen se trenutno širi predvsem po vzhodnem delu Evrope, primere so med drugim zabeležili v sosednji Madžarski in Srbiji, ta mesec pa so jih potrdili tudi v Nemčiji, ki je velik izvoznik svinjine.

V zadnjih štirih letih je zaradi te bolezni samo v Evropi poginilo 1,3 milijona prašičev.

Evropska agencija za varnost hrane je v državah, ki zaradi bližine državam, kjer so že potrdili okužbo, spadajo v tako imenovano "skrb vzbujajočo regijo", začela kampanjo "Ustavite afriško prašičjo kugo". Poleg Slovenije so v kampanjo vključene še Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Kosovo, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija.

Že pred tednom dni sta s svojo kampanjo ozaveščanja o afriški prašičji kugi začela ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. "Bolezen v Sloveniji še ni ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje z vzhoda proti zahodu vse večje tveganje za domače in divje prašiče v Sloveniji," so takrat zapisali.

V članku odgovarjamo na najpogostejša vprašanja v zvezi z boleznijo. Podatke smo črpali iz obeh kampanj.

Kaj je afriška prašičja kuga?

Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev. Povzroča jo virus, ki spada med viruse DNA iz družine Asfarviridae, rodu Asfivirus.

Ali se lahko s prašičjo kugo okuži tudi človek?

Ne, bolezen za človeka ni nevarna.

Ali obstajajo zdravila oziroma cepivo?

Ne, cepiva ali zdravil za to bolezen ni.

Kakšni so znaki bolezni?

Pri divjih prašičih se bolezen kaže kot nenaden pogin večjega števila živali na določenem območju. Zaradi pojava afriške prašičje kuge se lahko populacije divjih prašičev na okuženih območjih znatno zmanjšajo ali celo izginejo.

Pri domačih prašičih znaki niso specifični, lahko se pojavijo naslednji: nenaden pogin brez očitnih znakov, povišana telesna temperatura (40,5–42 °C), rdečina po koži (vršički ušes, repa, spodnjih delov okončin, deli prsi in trebuha), zmanjšan apetit, apatičnost, modrikavost kože, motnje v koordinaciji, bruhanje, driska (včasih krvava) in izcedek iz oči ter abortusi. Smrtnost je visoka, lahko tudi 100-odstotna.

Kako se bolezen širi?

Virus se lahko prenaša neposredno s prašiča na prašiča prek telesnih izločkov, predvsem krvi, ali neposredno prek izdelkov iz mesa okuženih prašičev ali opreme, pribora, obleke in obutve, na katerih je prisoten virus. Širi se na primer lahko tudi prek ugrizov okuženih klopov.

Na neokužena področja afriško prašičjo kugo največkrat vnesejo okuženi divji prašiči. Ko pa je bolezen prisotna, se širi predvsem z neposrednim stikom zdravih domačih ali divjih prašičev z okuženimi (mrtvimi ali bolnimi) domačimi ali divjimi prašiči, pri čemer ima veliko vlogo človek.

Kakšno vlogo ima pri širjenju bolezni človek?

Človek je s svojim ravnanjem navadno odgovoren za prenos bolezni na daljše razdalje, in sicer se bolezen prenaša s hrano, ki jo človek odvrže in ki vsebuje meso okuženih živali. S to hrano lahko potem pridejo v stik prašiči in se okužijo.

Človek omogoča prenos bolezni tudi z nezadostnim čiščenjem in razkuževanjem po stiku z okuženimi živalmi, trupli poginulih okuženih živali in vsem, kar je lahko prišlo v stik z virusom (npr. obutev, oblačila, vozila in druga oprema).

Največje tveganje za izbruh bolezni pa je hranjenje prašičev s pomijami oziroma ostanki hrane, ki vsebujejo meso ali mesne izdelke okuženih živali.

Kje vse je bolezen prisotna?

V preteklosti je bila bolezen, kot pove že ime, omejena na države Afrike, v zadnjih letih pa se je po vnosu v Gruzijo in Rusijo razširila v Baltske države, na Poljsko, Češko in v Romunijo. Že vrsto let je prisotna tudi na Sardiniji.

Nedavno so primere med drugim zabeležili na Madžarskem, na Slovaškem, v zadnjih tednih pa tudi v Nemčiji, kamor se je bolezen razširila s Poljske. Tedenski pregled okužb v EU in sosednjih tretjih državah lahko pogledate na spletni strani afriskaprasicjakuga.si.

Afriška prašičja kuga je prisotna tudi v Aziji, predvsem je močno prizadeta Kitajska.

Kaj naredim, če vidim mrtvega divjega prašiča ali njegove ostanke?

Ne približujte se truplu oziroma ostankom živali ter se jih ne dotikajte. O najdbi takoj obvestite center za obveščanje na telefonsko številko 112.

Ali se lahko virus prenese tudi z zmrznjeno hrano?

Da, virus afriške prašičje kuge je zelo odporen. Virus lahko preživi v zmrznjenem, soljenem in prekajenem mesu ter tudi klobasah.  

Kaj se bo zgodilo, če bo v Sloveniji potrjen primer afriške prašičje kuge?

Na vseh farmah oziroma kmetijah, kjer bodo potrdili okužbo, bodo ubili vse prašiče. Hkrati bodo določili okuženo (s polmerom najmanj tri kilometre) in ogroženo območje (s polmerom najmanj deset kilometrov), kjer se bodo prepovedali premiki domačih prašičev in njihovih proizvodov iz in na gospodarstva. Znotraj območij se bodo v rejah domačih prašičev redno opravljali klinični pregledi in diagnostične preiskave.

Kako afriška prašičja kuga vpliva name?

Zaradi afriške prašičje kuge, ki se širi po svetu, bi lahko umrla najmanj četrtina prašičev po svetu, je že lani opozarjal predsednik Svetovne organizacije za zdravje živali Mark Schipp. To bi privedlo do dviga cen svinjskega mesa oziroma proizvodov.

Če ste kmetovalec, lahko prisotnost bolezni na vaši kmetiji povzroči neposredne finančne izgube zaradi smrti obolelih živali.

Kot posledica morebitnih trgovinskih omejitev za države, kjer je potrjena okužba, je lahko oškodovan tudi državni kmetijski sektor.

Sem rejec, kaj lahko storim za zaščito svojih prašičev?

– Najpomembnejše je, da dosledno upoštevate in izvajate biovarnostne ukrepe.
– Pri delu z živalmi uporabljajte zaščitno obutev in obleko ter poskrbite za razkuževanje.
– Omejite dostop na dvorišče oziroma v hleve s prašiči.
– Ko kupujete nove živali, preverite izvor in imejte živali določen čas v izolaciji, preden jih priključite preostalim živalim.
– Pred vhode v hleve postavite razkuževalne bariere.
– Preprečujte stik domačih prašičev z divjimi prašiči (živali v izpustih, prosta reja).
– Iz drugih držav ne prinašajte mesa in mesnih izdelkov.

Če opazite kakršnekoli znake, na podlagi katerih bi lahko posumili na afriško prašičjo kugo, nemudoma pokličite svojega veterinarja.

Sem lovec, kaj lahko naredim za preprečitev širjenja bolezni?

– Bodite posebej pozorni na spremembe zdravstvenega stanja v populaciji divjih prašičev (povečano število poginulih divjih prašičev, nenavadno obnašanje itd.)
– Vsako spremembo zdravstvenega stanja, ki bi lahko predstavljala sum na afriško prašičjo kugo, nemudoma javite na upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ali center za obveščanje na število 112.
– Če imate doma prašiče, po lovu oziroma stiku z divjimi prašiči obleko in obutev zamenjajte, očistite in razkužite, prav tako si, preden pridete v stik z domačimi prašiči, temeljito umijte in razkužite roke.
– Ko se vračate z lovskega turizma, ne prinašajte izdelkov, vključno z lovskimi trofejami, ki niso ustrezno obdelane, surovin in živil z območij, kjer veljajo omejitve zaradi afriške prašičje kuge, oziroma se prepričajte, da je to dovoljeno.

Koliko prašičev redimo v Sloveniji?

V Sloveniji rejci redijo skupaj več kot 240 tisoč prašičev. Prašič je tretja najbolj pogosta vrsta rejnih živali. Poraba prašičjega mesa je sicer v Sloveniji veliko večja od domače prireje, tako da Slovenija več kot polovico porabljenega prašičjega mesa uvozi. Leta 2018 je stopnja samooskrbnosti s prašičjim mesom znašala le 38 odstotkov. 

Ali lahko v Slovenijo prinesem meso iz države, ki ni v EU?

Ne, prav zaradi preprečitve vnosa afriške prašičje kuge in drugih bolezni je vnašanje mesa in mesnih izdelkov ter mleka iz tretjih držav, torej držav, ki niso del EU, prepovedano.

Novice Afriško prašičjo kugo potrdili še pri 29 divjih svinjah na vzhodu Nemčije