Potrata: Hvala za lakoničen odgovor, gospod predsednik (VIDEO)

Na začetku februarske seje državnega zbora je Majda Potrata predsednika vlade Janeza Janšo vprašala, ali se namerava vlada opredeliti do spremembe ustave na področju referendumske ureditve, ki je v parlamentarni proceduri. Neobičajno, da vlada molči "Ne gre prezreti pomembnega in pomenljivega dejstva, da se do omenjenega predloga vlada uradno ni opredelila. Pisnega mnenja ni podala, prav tako se na seji DZ-ja ni niti priglasila k besedi. To je zelo neobičajno, še zlasti če upoštevamo, o kako pomembni stvari govorimo." Janša ji je odgovoril: "Hvala za vprašanje in hvala tudi za odgovor, ker ste ga že sami podali. Vlada se pač do tega vprašanja ni opredelila, zato vam odgovora ne morem posredovati." Lakonično? Ne, neobvezno Potrata pa takole: "Hvala za lakoničen odgovor, gospod predsednik, ki opravljate tekoče posle. Ampak v skladu s 115. členom ustave med tekoče posle, ki jih vlada opravlja do imenovanja nove vlade, sodi tudi opredeljevanje do tistih zakonov, ki so že sredi zakonodajnega postopka." Poslanka Socialnih demokratov je nato vztrajala pri vprašanju, a je Janša ponovil, da ni obvezno, da se vlada opredeli. "Če se bo, vas bomo seznanili." Potrata je sicer pred drugim Janševim odgovorom še opozorila, da so se parlamentarne stranke na sestanku pri predsedniku države poenotile, da je področje referendumske zakonodaje treba urediti. Dodala je, da se vlada do tega vprašanja ni opredelila niti v času, ko še ni opravljala tekočih poslov.

Janša: Za nastalo situacijo ne obstaja več konceptov Matej Tonin iz NSi je predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, vprašal, kako daleč je projekt slabe banke.

Janša mu je odgovoril, da je večmilijardna finančna luknja v slovenskem bančnem sistemu ključen problem te države in njenih davkoplačevalcev, boji pa se, da tudi nekaj prihodnjih generacij.

Po Janševih besedah za nastal položaj ne obstaja več konceptov. "Dokapitalizacija namreč pride v poštev takrat, kadar je banka nekoliko finančno podhranjena, ne pa takrat, ko delnica največje državne banke pade na en evro za delnico. V tem primeru je potrebna sanacija. Zakon o tem je bil sprejet in se seveda izvaja. Vlada je imenovala štiri neizvršne direktorje, ki morajo naprej izpeljati postopek ustanovitve agencije za sanacijo slovenskega bančnega sistema. Od teh štirih direktorjev so trije tuji finančni strokovnjaki, ki niso sodelovali pri nastajanju tega problema, temveč so doslej v različnih državah, zlasti skandinavskih, takšne probleme reševali. Ta imena so tudi usklajena z Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom, kar so formalne obveznosti, ki jih ima Slovenija do evrosistema, ker smo pač del skupne evropske monetarne unije. Tudi podzakonski akti se usklajujejo z Evropsko centralno banko."

Tonin je Janšo tudi vprašal, kako ocenjuje posledice, če se morebitna nova vlada odloči, da koncept slabe banke zavrže.

"Če Slovenija ne bo nadaljevala sanacije bančnega sistema, potem bo do konca tega leta bankrotirala in tudi novi predsednik DZ-ja bo takrat opravljal samo tekoče posle. Prišlo bo do predčasnih volitev, vendar tudi to ne bo rešilo slovenskega bančnega sistema," je odgovoril Janša in dodal, da bomo ob neustreznem reševanju tega problema prisiljeni sprejeti določene pogoje, ki nam jih bo postavila mednarodna skupnost, da bomo izpolnili pogoje za mednarodno finančno pomoč.

Namesto Bratuškove Golubović Poslanke in poslanci so sicer v uvodu redne seje potrdili mandat nadomestnemu poslancu Branetu Goluboviću, ki bo v poslanskih klopeh nadomestil Alenko Bratušek, ki je bila izvoljena za mandatarko.Golubović je že zasedel svoj poslanski sedež, sledijo pa vprašanja poslank in poslancev.

Golubović, rojen leta 1969, je magister upravnih ved. Leta 2011 je magistriral na podiplomskem študiju na Fakulteti za upravo na temo socialnega podjetništva, je navedeno na njegovem predstavitvenem spletnem mestu. Od julija lani je podsekretar v državnem zboru. V času od februarja 2007 do februarja 2011 je bil podžupan občine Kamnik.

Na mizah bo tudi predlog novele zakona o Slovenskem državnem holdingu DZ se bo v prihodnjih dneh na seji med drugim lotili predloga novele zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki so ga vložili v PS. Med drugim predlagajo spremembo, s katero bi državnemu zboru vrnili pravico odločanja o pridobivanju in razpolaganju z več kot 10-odstotnimi lastniškimi deleži v podjetjih, če nadzorniki holdinga ne bi bili soglasni.

Na dnevnem redu seje je tudi vladni predlog spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerem bi javnim uslužbencem ukinili dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat, če ti niso zahtevani v opisu delovnega mesta.

Pred poslankami in poslanci bo tudi druga obravnava obrtnega zakona, ki ukinja dozdajšnje obvezno članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in uvaja prostovoljnega.