Torek, 15. 7. 2025, 6.16
6 ur, 34 minut
Golob: Davki niso namenjeni polnjenju imaginarnega proračuna

Premier Robert Golob je odgovarjal na vprašanja poslancev.
Poslanci so z vprašanji premierju Robertu Golobu sklenili zadnje redno plenarno zasedanje pred parlamentarnimi počitnicami. Predsednik vlade je odgovarjal na poslanska vprašanja o davčnih obremenitvah, dolgotrajni oskrbi ter znanju in inovacijah. Na dnevnem redu seje je še nekaj zakonskih predlogov, med drugim predlog podnebnega zakona.
Golob: Oskrba na domu postaja realnost
Poslanka SDS Alenka Helbl je predsednika vlade povprašala o davčnih obremenitvah samostojnih podjetnikov in dolgotrajni oskrbi. "Ali je pravično, solidarno in pošteno, da ljudem pobirate prispevek, čeprav ne vedo, kaj bodo za to prejeli?"
"S 1. 7. so se začeli pobirati prispevki in samo zato zadeva teče tekoče. Zelo bi si želel, da bi ta prispevek, ki ga bomo plačevali vsi, brez izjeme, zadoščal. Da bomo lahko pokrili vse stroške. Vedno več nas bo, ki bomo imeli to potrebo. Mogoče je, da se bo v nekaj letih pokazalo, da bo tega denarja premalo. Žal mi je, da se ves čas govori o tem enem odstotku. To se namreč zbira neposredno v zdravstveni blagajni. Ta denar se ne more porabiti za nič drugega kot za oskrbo naših dedkov in babic. Danes plačujejo različno, tudi tisti, ki imajo minimalno pokojnino. Tisti, ki ima minimalno pokojnino, si brez pomoči družine ne more plačevati doma za ostarele in odslej bo to drugače. To je osnovno človekovo dostojanstvo. To je velikanska sprememba za tiste, ki so v domovih," je odgovoril premier Robert Golob. Poudaril je, da nobena stvar ne gre skozi enostavno, tako je tudi z dolgotrajno oskrbo.
Kot veliko spremembo in novost je omenil tudi oskrbo na domu. "Tudi oskrba na domu postaja realnost. Glavna sprememba je, da je bilo treba do danes za to nekoga zaposliti, zdaj to opravljajo svojci in za to dobijo nadomestilo," je dejal in dodal, da je ta za zdaj najboljša v Posavju in na Koroškem.
Golob: Davki niso namenjeni polnjenju imaginarnega proračuna
Vodjo poslancev NSi Janeza Ciglerja Kralja je medtem zanimalo, ali vlada načrtuje spremembe davčne politike v smeri zmanjšanja bremen, "odprave omejitev ter prepovedi za slovenske državljane in gospodarstvo". "Vaša vlada in vaše gibanje se ne more več imenovati Svoboda, po vseh dajatvah. Ali boste zmanjšali davčne obremenitve?"
"Naša vlada se je zavezala, da bo dala prednost ljudem. Dobički gospodarstva so rekordni. Kljub temu poslušamo, kaj vse je narobe. Seveda se da boljše, a treba je najti ravnotežje. Našo državo prepoznavajo tudi tuji gospodarstveniki. Davki niso namenjeni polnjenju imaginarnega proračuna, ampak temu, da se lahko vsak od nas, ne glede na to, v kateri družini se je rodil, kakovostno šola, ima kakovostno zdravstveno oskrbo in dostojno preživlja starost. Zato imamo davke. To je država, v kateri si želim živeti, in ne v državi, v kateri nekateri bogati lastniki danes izsiljujejo višje cene, da bi imeli za pet metrov daljšo jahto," je odgovoril premier.
"Sredstva, namenjena za znanje, smo podvojili"
Poslanka Svobode Mirjam Bon Klanjšček je premierju in predsedniku Svobode zastavila vprašanje o tem, kako vlada gradi verigo za ustvarjanje znanja, od najmlajših pa do prenosa v najnaprednejše gospodarske panoge.
"Znanje je eden od štirih stebrov. Slovenija je po vseh pokazateljih odprta družba in naši ljudje so povsod prepoznani kot odlični strokovnjaki. To je dediščina naše države. V tem mandatu smo podvojili sredstva, namenjena za znanje. Ukrepali smo tudi pri plačah zaposlenih, gradimo nove fakultete. Nove fakultete so neposreden dokaz, da cenimo znanje," je dejal Golob.
"Vključili smo se v dve znanstveni organizaciji, med njimi tudi v Cern, ki je izumil internet. Slovenija je letos postala polnopravna članica te skupnosti," je še povedal Golob.
Obravnavali bodo tudi nekaj zakonskih predlogov
Poslance skladno z dnevnim redom zadnjega dne seje čaka tudi obravnava nekaj zakonskih predlogov. Med njimi je predlog podnebnega zakona, ki bi Sloveniji omogočal sistematično in usklajeno izvajanje podnebnih politik ter črpanje skoraj dveh milijard evrov evropskih sredstev v sedmih letih za zmanjševanje uvozne odvisnosti od fosilnih goriv, zmanjševanje energetske in mobilnostne revščine ter za krepitev odpornosti proti podnebnim spremembam.
DZ bo odločal tudi o predlogu zakona o konoplji za medicinske in znanstvene namene, predlogu zakona o visokem šolstvu, ki predvideva znaten dvig financiranja visokega šolstva, predlogu zakona o pavšalnem nadomestilu za povzročeno premoženjsko vojno škodo iz druge svetovne vojne, predlogu sprememb zakona o omejevanju porabe alkohola ter o v petek obravnavanih predlogih zakonov.