Ponedeljek,
16. 6. 2025,
11.34

Osveženo pred

8 ur, 35 minut

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,93

Natisni članek

Natisni članek

zdravstvo Državni zbor poslanska vprašanja Robert Golob Robert Golob

Ponedeljek, 16. 6. 2025, 11.34

8 ur, 35 minut

Golob o kaosu na cestah: Vlaganja niso bila pravočasna, začeli smo jih šele v tej vladi

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,93
Robert Golob | Redno junijsko plenarno zasedanje se bo danes začelo s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Robertu Golobu. | Foto STA

Redno junijsko plenarno zasedanje se bo danes začelo s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Robertu Golobu.

Foto: STA

Redno junijsko plenarno zasedanje se je začelo s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Robertu Golobu in ministrom. Premierja so poslanci spraševali glede prometnih zastojev na slovenskih cestah, poglabljanju gospodarske in socialne krize ter o "neobvladovanju varnostne situacije v Sloveniji." Sicer pa bodo poslanci na seji med drugim obravnavali več zakonskih predlogov glede stanovanjske politike in šolstva, med drugim pa bodo razpravljali še o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Poslanec SDS Danijel Krivec je premierja Goloba spraševal glede prometnih zastojev na slovenskih cestah. "V zadnjem času je prometna pretočnost na slovenskih cestah močno upadla. Zastoji so stalnica na naših cestah. Prometna varnost se je zmanjšala. Beležimo veliko prometnih nesreč. Zaradi turistične sezone in del na cesti bo promet še povečan. Kaj boste storili za odpravo teh zastojev?"

Avtocestni priključek Dragomer bo zaključen konec avgusta 

"30 let sem se vozil vsak dan s Primorske v Ljubljano. Točno vem, o čem govorite. Razumem to jezo in tudi poziv, da je treba nekaj narediti. Naša vlada je prva vlada od 2009, ki je zares zastavila načrt za urejanje avtocest in avtocestnih križev. To lahko preprečimo samo s pravočasnim vlaganjem. Vlaganja niso bila pravočasna, začeli smo jih šele v tej vladi. Po uradnih podatkih Darsa so se čakalni časi izboljšali, ker obstajajo tako imenovani mehki ukrepi. Treba pa je potrpeti, ker sta za to, da se zadeva uredi, potrebna čas in denar," je povedal premier. 

Izvoz/uvoz Dragomer bo zaključen letos konec avgusta, je napovedal. "Vedno, ko rešimo neki problem, ki so ga prej odlašali, se tri mesece, preden ga končamo, oglasijo tisti, ki so bili prej že večkrat v vladi in niso ukrepali," je sklenil vprašanje. 

"Če se ne bi splačalo delati, ne bi imeli najnižje brezposelnosti v zgodovini" 

Nepovezana poslanka iz vrst Demokratov Eva Irgl je premierju zastavila vprašanje v zvezi s poglabljanjem gospodarske in socialne krize. "Med 50 državami, kjer so spraševali po kakovosti življenja v državi, smo na lestvici pristali na 50. mestu. Gospodarstvo je pod velikimi davčnimi pritiski. Vsak, ki dela pošteno, je kaznovan z enim največjih davčnih primežev. Kje vidite razloge, da število revnih narašča, katere konkretne ukrepe znotraj proračuna nameravate uvesti, da zmanjšamo število stečajev?" je vprašala Irgel. 

Premier je izrazil začudenje, da je Slovenija po kakovosti življenja najslabša, torej 50. na lestvici, in prosil, da mu omenjeno analizo posreduje. "O davčnem primežu poslušamo že od prvega dne. Dejanski podatki so, da če se ne bi izplačalo delati, ne bi mogli imeti najnižje brezposelnosti v zgodovini, dobički podjetij ne bi bili že dve leti rekordni in ne bi zaposlovali največ legalnih tujcev v zgodovini Slovenije," je naštel premier. 

Glede revščine pa je omenil vzpostavitev varnostne mreže. "Socialna mreža je ena najbogatejših. Najprej smo dali prednost najranljivejšim," pri čemer je naštel starejše, invalide, otroke. Omenil je tudi poglobitev dialoga s humanitarnimi organizacijami. 

"Statistika o valu tečajev pa ne drži," je še dejal Golob. "Spremljam medije in kaj dosti stečajev to leto še nisem zasledil. Dohodninska lestvica bo prišla v datumskem roku in do takrat so špekulacije nepotrebne."

Vira financiranja RTVS morata biti opredeljena in ločena

Glede načina financiranja programov italijanske in madžarske narodne skupnosti na Radioteleviziji Slovenija pa bo premierja spraševal poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza. "Avtohtoni skupnosti imata v zadnjih 20 letih velike težave z vzdrževanjem kadra na RTV na italijanskem in madžarskem programu. Izgubili smo veliko novinarjev oziroma kar 25 odstotkov kadra. Od leta 2018 do danes pa smo zadržali ves kader, ki smo ga imeli, letos pa smo zaznali, da se težava ponavlja."

Predsednik vlade Robert Golob je dejal, da mora biti financiranje Radiotelevizije Slovenija (RTVS) ločeno na dva vira, in sicer na RTV-prispevek in zakonsko določena namenska sredstva. Zadnje bi po njegovem mnenju politiki odvzelo moč, da bi lahko vplivala na delovanje in neodvisnost RTVS.

Prepričan je, da je za stabilnost RTVS bolje, da se sredstva opredelijo v zakonu. "Dokler je to odvisno od dobre volje vsake vlade posebej, se bo vlada odločala politično," je dejal. Ko financiranje postane zakonsko pridobljena pravica, politični vpliv odpade, zato premier misli, da je pot, ki jo trasira zakon, na dolgi rok boljša.

Tudi lani je vlada del sredstev za RTVS zagotavljala neposredno iz proračuna, a se je po premierjevih besedah izkazalo, da ta način ne omogoča dolgoročne stabilnosti, "ki je nujna, če želite pritegniti kader". Tak način tudi ni omogočal financiranja, ki bi se ga dalo verodostojno vključiti v načrte prestrukturiranja in bodočega razvoja RTVS, je dejal.

Za določitev pravega odstotka financiranja je po njegovem mnenju še dovolj časa v parlamentarnem postopku, da se najde tudi "pravilni kriterij, kako naj se ta določi".

Premierju vprašanje o "neobvladovanju varnostne situacije v Sloveniji" 

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je premierja spraševala o "neobvladovanju varnostne situacije v Sloveniji", ki se po njenem mnenju predvsem v jugovzhodnem delu države iz meseca v mesec slabša. Ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju ob tem očita, da ni sposoben ukrepati. Premierja je vprašala: ste zadovoljni s trenutno varnostno situacijo v Sloveniji?

"Ko odpremo novice, smo pretežno deležni slabih novic. Svet drvi, in to zelo hitro, v čase, kakšnih si nihče ni znal predstavljati. To je zato, ker nekateri svetovni voditelji razmišljaj enostransko," je uvodoma dejal Golob in poudaril, da je Slovenija med najvarnejšimi državami v svetu. Naloga te vlade, ministrstev in organov je, da na tej poti vztrajamo. Vsako nasilje je nedopustno in obsojam tudi nasilje na družabnem dogodku, kjer je bil napaden župan občine Ribnica. Najboljše v tem primeru je, da se je policija odzvala hitro in storilca prijela. Ali bi ga lahko preprečila, ne vem. Želel bi si, da policija preišče tudi motive. Kako je mogoče, da pri dva tisoč prisotnih na veselici žrtvam nihče ni vstopil v bran, kje je bilo varovanje. Zagotovo zaradi tega primera ne moremo kriviti celotne romske populacije. To, kar lahko storimo mi, je, da nagovarjamo miru. Naša orodja so besede," je na vprašanje Čadonič Špelič odgovoril Golob. 

Poudaril je, da ima minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar vsa pooblastila za to, da prisotnost policije na jugovzhodu dodatno poveča, če se bo izkazalo, da so za to utemeljeni razlogi. "Ima popolnoma odprte roke glede tega," je dejal. Hkrati je poudaril, da je policija na tem območju namenjena predvsem preventivi.

Vprašala ga je tudi, kako se bo odzval na sklepe, ki so mu jih poslali župani Dolenjske. "Za sobivanje v istem prostoru smo odgovorni vsi. Vlada je v te primeru že sprejela določene ukrepe. Pred enim letom je policija v tem delu Slovenije poostrila nadzor. Število preiskanih dejanj se je zaradi tega povečalo. To je namenjeno preventivi. Vprašanje sobivanja z Romi moramo civilizacijsko urediti mi vsi kot družba, to ni vprašanje te niti prejšnje vlade. Imamo dobre primere v svoji državi, kjer je sobivanje možno," je še odgovoril Golob in pozval k razpravi o predlogih županov. 

Kaj bodo še obravnavali?

V nadaljevanju seje bodo poslanci med drugim obravnavali tudi predlog novele zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, predlog zakona o konoplji, ki bo urejal gojenje, proizvodnjo in promet s konopljo za medicinske in znanstvene namene.

Obravnavali bodo še predlog novele zakona o oskrbi z električno energijo, predlog zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj ter novela stanovanjskega zakona. Na poslanskih klopeh pa bo tudi več šolskih zakonskih predlogov, med njimi predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter predlog zakona o maturi.

Poslanci bodo glasovali tudi o kandidatki za varuhinjo človekovih pravic Dijano Možina Zupanc, ki sicer potrebne dvotretjinske poslanske podpore še nima zagotovljene.

Robert Golob
Novice Golob: Naloga vlade je poskrbeti za varno in dostojno starost
Robert Golob in Milan Kučan
Novice Kučan: Strici iz ozadja so priročen izgovor za neuspehe na desnici
Robert Golob
Novice Anketa: Ocena dela vlade ostaja stabilna