Poslanci dobili "popravca" pri Gorkiču

Podobnega primera v zgodovini volitev vrhovnih sodnikov še ni bilo. Zdi se, da v sodnem svetu, ki ga vodi Erik Kerševan, računajo, da si bodo poslanci Levice Luke Meseca v drugem poskusu premislili in se pri glasovanju tokrat ne bodo vzdržali. 

Zdi se, da v sodnem svetu, ki ga vodi Erik Kerševan, računajo, da si bodo poslanci Levice premislili. Foto: STA ,

Da bodo tokrat podprli kandidata, je za časopis Dnevnik vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec tudi že napovedal. Kdaj bo ponovljeno glasovanje, še ni jasno.

Nenavadno na levi in desni

Glasovi Levice so bili odločilni, da je Gorkič prvič padel. Nekoliko presenetljiv razplet po strankah je bil julija takšen:

Težave z različnimi pogledi in nenavadnimi glasovanji pa takrat niso bile le v "levi" opoziciji. Nesložna je bila tudi koalicija, kjer iz SDS poslancev SMC niso prepričali, da ti ne bi podprli kandidata za vrhovnega sodnika, ki kot sodnik nima izkušenj, je pa v preteklosti javno na vso moč branil pozneje na ustavnem sodišču soglasno razveljavljeno sodbo proti predsedniku SDS Janezu Janši v primeru Patria, katere del je tudi ocena o nepoštenem sojenju, ker se ni izločil Branko Masleša, ki je takrat vodil vrhovno sodišče.

Več o ozadjih dogajanja lahko preberete tukaj:

Novice Bo podjetni kritik "telebanskega ustavnega sodišča" Gorkič novi Masleša?

Proti imenovanju Gorkiča so prvič glasovali vsi poslanci SDS, NSi in SNS, pa še po en poslanec iz SAB in DeSUS. Je pa kandidata podprlo sedem poslancev SMC in vsi poslanci LMŠ, devet poslancev SD, štirje poslanci SAB in manjšinska poslanca. 

Že spet boljši od že zavrnjenega Karakaša

Po zavrnitvi kandidata se je sodni svet odločil, da razpisa za mesto vrhovnega sodnika ne bo ponovil in je izbiral med tremi že prvič prijavljenimi kandidati, med temi je bil tudi Aleksander Karakaš, ki so ga leta 2016 poslanci že zavrnili kot kandidata za vrhovnega sodnika. Takrat niso pomagali protesti sodnega sveta, sodniškega društva in predsednika vrhovnega sodišča Masleše, da bo prekršeno načelo neodvisnosti sodstva in delitve oblasti in da smo pred ustavno krizo, če Karakaša poslanci ne izvolijo. 

Za Karakaša je glasovalo 32 poslancev, proti 36. Podobno so bili iz sodstva kritični tudi ob zavrnitvi Gorkiča julija, ko so predlagali celo, da bi državnemu zboru odvzeli pravico odločati. Da sodnike volijo poslanci, določa 130. člen ustave, ki pravi: "Sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta." Ustave sodniki ne morejo spremeniti, le poslanci jo lahko.

Karakaša so poslanci zavrnili, ker so iz sodstva zavrnili pojasnjevanje ravnanja kandidata v "primeru Kangler". 

Novice Popravljanje blamaže ob pokojninah na Šarčev rojstni dan

To ni bil prvi primer, ko so poslanci zavrnili predlog sodnega sveta. Eden od najodmevnejših je bil prej Branko Masleša. V trajni mandat ga je zbor izvolil leta 1994, pet let pozneje pa ni bilo večine, da bi postal vrhovni sodnik. Zaradi vloge, ki jo je imel v prejšnjem sistemu. A je bil le imenovan leta 2000, ko se je politična večina v državnem zboru premaknila bolj v levo. 

Poslanci so predlog sodnega sveta doslej najbolj odločno zavrnili leta 2015, ko so s kar 82 glasovi proti in brez glasu za odločili, da Anita Dolinšek ne bo sodnica Višjega sodišča v Celju. 

Primer, da bi takoj po zavrnitvi sodni svet parlamentu predlagal istega kandidata, z razlago, da so se poslanci zmotili, pa ni znan. Ponovno kandidaturo zavrnjenega Gorkiča so iz sodnega sveta pojasnili tako:

"Ob spoštovanju že izražene volje državnega zbora, je glede na izjemno strokovno usposobljenost in kvalitete izbranega kandidata sodni svet presodil, da je utemeljen ponovljen predlog istega kandidata. Tako bo državnemu zboru omogočen ponovni razmislek o tem, da podpre izvolitev uglednega pravnega strokovnjaka na mesto vrhovnega sodnika."

Novice Za vardiste na meji uzakonili visoke globe

Gorkič, ki v karieri še ni bil sodnik, ni povsem brez izkušenj s področja sodstva. Med letoma 2007 in 2009 je bil strokovni sodelavec na vrhovnem sodišču, med letoma 2014 in 2015 pa strokovni sodelavec na vrhovnem državnem tožilstvu, zadnja leta je izredni profesor za področje kazenskega prava na pravni fakulteti v Ljubljani.