Petek,
23. 4. 2021,
9.26

Osveženo pred

3 leta, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

3

Natisni članek

Natisni članek

sebastjan kristovič pouk šola

Petek, 23. 4. 2021, 9.26

3 leta, 7 mesecev

Pomemben nasvet, kako otroku pomagati pri premagovanju stresa v šoli

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

3

učenje na domu | Čeprav se je število ocen, ki jih morajo učenci pridobiti v tem šolskem letu, zmanjšalo, učitelji želijo nadoknaditi zamujeno. Nabralo se je veliko snovi, testi in spraševanja se vrstijo en za drugim. | Foto Getty Images

Čeprav se je število ocen, ki jih morajo učenci pridobiti v tem šolskem letu, zmanjšalo, učitelji želijo nadoknaditi zamujeno. Nabralo se je veliko snovi, testi in spraševanja se vrstijo en za drugim.

Foto: Getty Images

Letošnje šolsko leto je vse prej kot običajno. Učenci osnovnih šol so se štiri mesece šolali na daljavo, dijaki še dlje. Z vrnitvijo v šolske klopi se mnogi učenci soočajo s preobremenjenostjo, saj učitelji želijo nadoknaditi zamujeno in čim prej zbrati ocene. S strani staršev je slišati pritožbe, da otroci doživljajo stiske in ogromen stres. "Malo stisnimo zobe. Otrokom je treba dati zagon in jim pokazati, da zaupamo vanje, da jim bo uspelo," svetuje strokovnjak za vzgojo otrok Sebastjan Kristovič. "Problem se pojavi pri predmetih, za katere mnogi učitelji mislijo, da so bolj pomembni," pa opozarja specialni pedagog Marko Juhant.

V času šolanja na daljavo se testov in spraševanj v osnovnih šolah načeloma ni izvajalo, v srednjih šolah je ocenjevanje potekalo nemoteno. Ministrstvo za izobraževanje šole sicer poziva, naj v aprilu še ostane tako in naj ocenjevanja še ne izvajajo. A praksa kaže drugače.

Čeprav se je število ocen, ki jih morajo učenci pridobiti v tem šolskem letu, zmanjšalo, učitelji želijo nadoknaditi zamujeno in čim prej pridobiti potrebne ocene. Nabralo se je veliko snovi, testi in spraševanja se vrstijo en za drugim. Da so otroci pod stresom, pritisk v šolah pa se le stopnjuje, opažajo starši učencev in dijakov. 

Kristovič: Šole in učitelji ravnajo smiselno in strokovno

"Vedno je kriv nekdo drug, tako deluje človeška psiha. Nekoga najdemo, da ga potisnemo na zatožno klop. Zdi se mi, da ni težava v tem, da šola veliko zahteva. To, kar se zdaj dogaja, veliko pove o tem, da učenci in dijaki verjetno niso opravljali svojih obveznosti takrat, ko bi jih morali. Mislim, da šole in učitelji v tem primeru ravnajo smiselno in strokovno. Pred tem je pouk potekal na daljavo, zdaj pa se znanje preverja v živo in treba je izkoristiti ta čas in ugotoviti, koliko so se naučili," trenutno situacijo opiše Sebastjan Kristovič, strokovnjak na področju vzgoje.

Letošnje šolsko leto bo zaradi epidemije izvedeno v enem ocenjevalnem obdobju. Pri večini predmetov bodo morali učenci pridobiti tri ocene, pri tistih predmetih, ki jih imajo le dvakrat oziroma enkrat tedensko, pa dve oziroma eno oceno, je odločilo ministrstvo za šolstvo. 

Kristovič nadaljuje, da osebno pozna veliko primerov, ko so mladi povedali, da so se prijavili na Zoom in potem, ko učitelji niso zahtevali, da imajo prižgano kamero, počeli vse drugo. "Niso bili pri stvari, niso delali, niso se učili in kar je najhuje, starši tega niso nadzirali. Tisti učenci in dijaki, ki pa so sledili pouku, ki so se učili in delali sproti, zdaj zagotovo niso pretirano pod stresom," je prepričan sogovornik. 

"Malo stisnimo zobe. Otrokom je treba pokazati, da zaupamo vanje, da jim bo uspelo. Ko delam z mladimi in starši je prav to tisto področje, kjer opažam največji manjko," pove Sebastjan Kristovič. | Foto: Vid Ponikvar "Malo stisnimo zobe. Otrokom je treba pokazati, da zaupamo vanje, da jim bo uspelo. Ko delam z mladimi in starši je prav to tisto področje, kjer opažam največji manjko," pove Sebastjan Kristovič. Foto: Vid Ponikvar

Zdrava mera stresa je nekaj normalnega in doživljamo ga vsi

Tukaj ne gre le za prekomeren stres in psihično stisko mladih, problemi so drugod. Zdaj se je le pokazalo, da bi jih morali nasloviti že prej, nadaljuje Kristovič. Ob tem izpostavi zaslonsko zasvojenost otrok in mladostnikov ter vpliv zaslona na možgane in njihove kognitivne sposobnosti.

"Nihče namreč ne govori o tem, da slovenski mladostniki na dan na telefonu v povprečju preživijo od pet do šest ur. Če k temu dodamo še čas, preživet na tablici in računalniku, pridemo že na deset oziroma enajst ur na dan. Raziskave kažejo, da na letni ravni slovenski mladostnik oziroma mladostnica kar šest mesecev svojega efektivnega časa preživ tako, da gleda v ekran. In to je alarm za vse nas," dodaja. 

"Otrokom je treba pokazati, da jim zaupamo"

Na vprašanje, kako bi kljub nezavidljivi situaciji učiteljev na eni strani, učencev in njihovih staršev pa na drugi, lahko to leto izpeljali čim bolj kvalitetno in s čim manjšimi pritiski, Kristovič odgovarja, da mladi potrebujejo predvsem to, da jih odrasli opogumijo, da jim predajo voljo in veselje do življenja: "Malo stisnimo zobe. Treba jim je dati zagon, da se jim pokaže, da zaupamo vanje, da jim bo uspelo. Ko delam z mladimi in starši, je prav to tisto področje, kjer opažam največji manko."

Juhant: Pogoji so res nenavadni

Tudi Marko Juhant, specialni pedagog in strokovnjak za motnje vedenja in osebnosti, pravi, da morajo starši otrokom predati jasno sporočilo: "Pogoji so res nenavadni, toliko si zmogel v tem trenutku in jaz verjamem, da si dal vse od sebe. Nekateri pod pritiskom delajo dobro, drugi slabše. So otroci, ki vse delajo zadnji trenutek in jim ta situacija nekoliko bolj ustreza. Težje je tistim, ki potrebujejo dlje časa za pripravo."

To je realno življenje in tudi otroci se morajo prilagoditi. Kakorkoli jih bo ta izkušnja postavila na trdna tla, pravi Marko Juhant.  | Foto: Matej Povše To je realno življenje in tudi otroci se morajo prilagoditi. Kakorkoli jih bo ta izkušnja postavila na trdna tla, pravi Marko Juhant. Foto: Matej Povše

"Zakonodaja omogoča, da maksimalno razbremenimo otroke"

Pogoji za pridobivanje znanja letos niso bili optimalni. V našem šolskem sistemu je ogromno pozitivnega, a seveda je lažje kritizirati, pravi Juhant.

"Zakonodaja omogoča, da maksimalno razbremenimo otroke. Ocenjevalni sistem je letos drugačen, dve oceni se hitro pridobi in ni nujno, da gre le za klasično pisanje testov ali spraševanje. Problem se pojavi pri predmetih, ki jih preverjamo na nacionalnem preverjanju znanja, za katere mnogi učitelji mislijo, da so bolj pomembni. Čeprav so se zahteve ministrstva znižale, to učiteljem ne zadošča. Vsako leto učitelji pri teh predmetih zahtevajo malo več in znalo bi se zgoditi, da bo temu tudi letos tako. Pri nas predmeti, ki so bolj vzgojne narave, kot sta na primer šport in glasba, niso veliko vredni in to me skrbi."

Simona Kustec
Novice Šolska ministrica zagotavlja, da matura bo. V petek cepljenje maturantov. #video