Robert Golob
Sobota, 23. 8. 2025, 16.01
5 ur, 55 minut
Policija: v Štrancarjevem zapisu možni elementi kaznivih dejanj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,71
Objava Aleša Štrancarja na omrežju X je sprožila val ostrih odzivov. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je zapisal, da je primerjava predsednika vlade z Mussolinijem nevarno podžiganje sovraštva. "V demokraciji se soočamo z argumenti, ne z grožnjami (...) Najostreje obsojam takšno retoriko, sovražni govor in pozivanje k nasilju nimajo mesta v naši družbi," je bil jasen. Na Policiji pa so ob tem pojasnili, da lahko takšne objave vsebujejo elemente kaznivih dejanj, kar pomeni, da bi moral Štrancar za svoje besede odgovarjati, če bo premier kot oškodovanec ocenil, da je šlo za resno grožnjo, in sprožil ustrezen postopek.
Ob tem je Poklukar še dodal, da je nesprejemljivo, da takšne besede prihajajo od gospodarstvenika in lastnika slovenskih medijev (portala Info360 in podjetja Domovina), ki bi moral biti s svojim ravnanjem zgled družbi, prav tako meni, da je primerjava Primorca z Mussolinijem ena največjih žalitev, ki jih lahko nekomu izrečeš.
Boštjančič: Gre za družbeni problem
Minister za finance Klemen Boštjančič je šel še dlje. Po njegovih besedah je Štrancarjev zapis presegel meje zdrave pameti in ni več del političnega boja, temveč odkrito spodbujanje nasilja. "Primerjanje političnega nasprotnika z Mussolinijem in javno namigovanje na njegovo likvidacijo ni več del političnega boja. To je odkrito spodbujanje nasilja," je zapisal.
Kot je dodal, takšna komunikacija ni samo etični, ampak širši družbeni problem, saj strupeno vpliva na javni prostor. Še bolj kot sovražni zapis ga skrbi brezbrižnost dela družbe, ki to vidi kot pogum ali celo domoljubje. "Ni nič od tega. Je le razgradnja osnovne kulture dialoga, človeškega dostojanstva in demokratičnih vrednot," je opozoril ter spomnil, da so bili najtemnejši dogodki zgodovine pogosto posledica tovrstnih pozivov k obračunu z drugače mislečimi.
Grgurevič: Krepak prestop dovoljenega
Ostro se je odzvala tudi poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič. Štrancarjeve izjave je označila za popolnoma nedopustne in brez kančka dostojnosti. "Posredno namigovati, da bi predsednika vlade in njegovo partnerko morali obesiti kot vojnega zločinca, je krepak prestop dovoljenega," je zapisala.
Enotni v obsodbi: Štrancar je šel predaleč
Zapis sta na omrežju X ostro obsodila poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta in generalni sekretar stranke Matej Grah. Oglasil se je tudi samostojni poslanec Dejan Kaloh, sicer bivši poslanec SDS, ki je zapis prav tako obsodil.
Goloba lahko imamo poln kufer in smo upravičeno jezni in kritični do njegovega vodenja vlade, a ob tem v isti (zgodovinski) koš metati Mussolinija (1945) in Goloba (2025), so čisto mimo in brez smisla. Ob tem vleči kakršnekoli vzporednice glede "javne razstave" trupel fašistov v… https://t.co/0NM96JwsUA
— Dejan Kaloh (@DKaloh) August 22, 2025
Policija: zaznani elementi kaznivih dejanj
Na Policiji so za Siol potrdili, da so objavo zaznali. Pojasnili so, da gre za nespodobne, nesprejemljive ter žaljive zapise, v katerih bi lahko obstajali elementi kaznivih dejanj iz 18. poglavja Kazenskega zakonika, ki varujejo čast in dobro ime. Najpogosteje gre za kazniva dejanja razžalitev (158. člen), obrekovanje (159. člen) in žaljiva obdolžitev (160. člen). Ta kazniva dejanja se skladno s 168. členom KZ-1 ne preganjajo po uradni dolžnosti, temveč z zasebno tožbo oškodovanca. To pomeni, da je oškodovanec tisti, ki se mora odločiti, ali bo pričel s postopkom, vložil tožbo, predlagal dokaze in aktivno sodeloval na obravnavah.
Grožnja Golobu? Mora biti resna in objektivno zmožna
"V kolikor bi se zaradi objav oškodovanec počutil ogroženega, je za pregon potreben predlog oškodovanca. Pri kaznivem dejanju Grožnja po 135. členu KZ-1 je bistveno, da dikcija 'kdor komu, zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo' pomeni, da mora biti grožnja resna in objektivno zmožna," so navedli na Policiji.
Dodali so, da je za presojo med svobodo izražanja in morebitnim kaznivim dejanjem pristojno sodišče. Policija v takih primerih obvešča pristojno tožilstvo, ki vodi in usmerja preiskavo. Vsak primer se prouči posebej, pri čemer je bistveno, ali dejanje vsebuje vse znake kaznivega dejanja in katerega.
Če Policija zazna kaznivo dejanje, ki je uradno pregonljivo, je dolžna ukrepati po uradni dolžnosti. Pri dejanjih, za katera je potreben predlog oškodovanca ali zasebna tožba, pa postopek brez njegove pobude ni mogoč. V primeru varovanih oseb se o takšnih primerih obvesti tudi pristojne službe, ki izvajajo njihovo varovanje.
Na vprašanja, ki se nanašajo neposredno na konkretne ali določljive fizične osebe, Policija zaradi varstva osebnih podatkov ni mogla odgovoriti.
