Petek, 28. 12. 2018, 18.19
5 let, 10 mesecev
Policija mora razkriti, kako je ravnala s prosilci za azil
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,63
4
Odločbe pooblaščenke se po njihovih navedbah nanašajo na obširno dokumentacijo policije, s katero so nadrejeni policisti policiste usmerili v dvoumne postopke, s katerimi naj bi letos drastično zreducirali število prošenj za azil.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je policiji odredila, da mora razkriti dokumente o ravnanju s prosilci za azil. Policisti bodo odločbo izpodbijali na upravnem sodišču, poroča spletni Dnevnik. Medtem pa je pooblaščenka sledila navedbam policije, da je nekatere dele dokumentov prekrila s sklicevanjem na policijsko taktiko.
Po varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer in specializiranem državnem tožilstvu, ki preverjata navedbe migrantov, da v Sloveniji niso smeli zaprositi za azil, je razkritje policijske dokumentacije odredila tudi informacijska pooblaščenka. Ta je v treh odločbah na to temo zapisala, da "če organ (policija, op. p.) navaja, da so vsi postopki nadzora državne meje zakoniti, enotni in usklajeni, mora imeti javnost pravico te navedbe preveriti", navaja spletni Dnevnik.
Odločbe pooblaščenke se po njihovih navedbah nanašajo na obširno dokumentacijo policije, s katero so nadrejeni policisti policiste usmerili v dvoumne postopke, s katerimi naj bi letos drastično zreducirali število prošenj za azil.
Če sodelujejo s hrvaško patruljo, potem prosilci pripadejo Hrvaški
Dokumenti naj bi vsebovali tudi neobičajno navodilo - če slovenski policisti sodelujejo v skupni patrulji s hrvaškimi policisti, naj bi prosilci za azil kar avtomatično "pripadli" Hrvaški, ne glede na to, da je bila prošnja za azil izražena v Sloveniji pri slovenskem policistu, poroča Dnevnik. Dodaja, da je policija bistvene dele dokumentov prekrila in se pri tem na splošno sklicala na "varovanje policijske taktike".
Le delna ugoditev
Nevladna organizacija Amnesty International Slovenija pa je zahtevala polno razkritje dokumentacije in informacijska pooblaščenka ji je večinoma pritrdila.
"Informacijski pooblaščenec je delno ugodil pritožbam Amnesty International Slovenija in torej dovolil delni dostop. V enem delu pa je sledil tudi navedbam policije, da gre za taktiko in metodiko njihovega dela in posledično za izjemo notranjega delovanja," je za Dnevnik pojasnila Prelesnikova.
"Nikakor pa nismo mogli slediti argumentu policije, da so notranje delovanje tudi dokumenti, ki se neposredno nanašajo na obravnavo migrantov na meji in na izvajanje postopkov, ki jih ureja zakonodaja. V tem delu iz dokumentov izhajajo informacije, ali policija pri obravnavi migrantov v resnici spoštuje slovensko zakonodajo in mednarodne pogodbe," je dejala.
Sprožili bodo spor
Policija pa bo zoper odločbo pooblaščenke sprožila spor na sodišču. Za Dnevnik so na generalni policijski upravi dejali, da razkritje dodatnih podatkov javnosti lahko močno ogrozi delovanje policije na meji. Prelesnikova pa po navedbah Dnevnika odločitev policije obžaluje in meni, da to ne bo pozitivno pripomoglo k javni razpravi in k osvetlitvi vprašanja, ali policija postopke v zvezi z migranti na meji vodi zakonito in v okviru svojih pristojnosti.
Na notranjem ministrstvu so že septembra zavrnili očitke o prisilnem vračanju tujcev. "Z vso gotovostjo in odgovornostjo lahko zatrdim, da policija ne izvaja skupinskih izgonov tujcev iz države," je poudarila tedanja ministrica Vesna Györkös Žnidar in dodala, da se vračanje tujcev na Hrvaško izvaja v okviru zakonsko predvidenih postopkov.
Opozorila pa je tudi na domnevno sporno delovanje nekaterih nevladnih organizacij. Tako naj bi ena izmed njih policijskim postajam napovedovala prihode skupine tujcev, skupaj z njihovimi imeni in priimki, ki bodo zaprosili za mednarodno zaščito.
4