Ponedeljek, 26. 4. 2021, 22.33
1 leto, 11 mesecev
Pogačnikova obveljala: Enkratno tihotapljenje migrantov ni zločin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,24
100
Maročana Rachida EL Fannija in Tunizijko Hendo Gmati je policija maja 2019 ujela v Travniku v smeri Sodražice, ko sta v Renaultu Scenicu prevažala Tunizijca, dva Maročana in dva Libijca. Dva od peterice sta bila kar v prtljažniku. El Fanni in Gmatijeva sta končala v priporu. Odvetnik Peter Kobentar ju je poskušal rešiti z opozorili na postopkovne napake. A ga je vrhovno sodišče, senat je vodil Branko Masleša, zavrnilo. A odvetniku je uspelo doseči izpustitev, ker je skoraj hkrati julija 2019 Okrožno sodišče v Ljubljani, senat je vodil Marjan Pogačnik, oba oprostilo z novo razlago zakona, da enkraten prevoz migrantov čez mejo ali po državi, če se prevoznik sicer ne ukvarja s takšnim ravnanjem in ne zahteva plačila, ni kaznivo dejanje. Da enkratno tihotapljenje ni kaznivo, je Pogačniku zdaj pritrdilo tudi višje sodišče.
Na Pogačnikovo sodbo se je pritožila državna tožilka Petra Lavrič, ki je vztrajala, da bi morala migranta, ki imata dovoljenje za bivanje v Italiji, Maročan Rachida EL Fannija in Tunizijka Hendo Gmati, za leto v zapor, ker sta po dogovoru Gmatijeve s skupino migrantov te pomagala tihotapiti. Višje sodišče, senat je vodila Vera Vatovec, sodila pa sta še Janko Marinko in Alenka Gregorc Puša, je pritožbo tožilke zavrnilo kot neutemeljeno. Odločili so že novembra lani, sodba pa je tudi po prevodih v jezik migrantov in vročanju zdaj tudi razglašena.
Kraj prijetja je bil le nekaj kilometrov oddaljen od meje s Hrvaško. Sodišče sta EL Fanni in Gmatijeva prepričevala, da sta migrante pobrala kot avtoštoparje, da od njih nista dobila nobenega denarja, peljati pa sta jih nameravala le 20 kilometrov, a so ju že po nekaj kilometrih ustavili policisti. Pred tem sta bila, sta trdila, v Bujah, kjer sta si hotela popraviti zobe. Ko sta se vračala, so ju policisti na meji zadrževali pet ur, po prečkanju te pa sta zašla s poti, in ko sta ponovno našla pot proti Italiji, sta naletela na avtoštoparje, ki so si želeli v Ljubljano, da bi zaprosili za mednarodno zaščito.
Tožilstvo je trdilo drugače, da je bil prevoz migrantov že prej dogovorjen z Gmatijevo. Okrožno sodišče je odločilo, da kaznivega dejanja ni, ker tožilstvo ni dokazalo, da bi se migranta tudi sicer, in ne le s tokratnim prevozom, ukvarjala s spravljanjem migrantov čez mejo ali prevažanjem po naši državi. Enkraten prevoz še ni ukvarjanje s to dejavnostjo, je obveljalo po teh razsodbah. Člen zakona, ob katerem poteka pravdanje, pravi:
"Kdor se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju, ali kdor enega ali več takih tujcev za plačilo nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države, ali omogoči nezakonito prebivanje na njem, se kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo."
Višje sodišče je pritrdilo Pogačnikovi sodbi, da enkraten brezplačen prevoz še ni ukvarjanje s prevažanjem, in zavrnilo tudi ugovore tožilstva, da je to v nasprotju z dosedanjo sodno prakso vrhovnega sodišča in prvostopenjskih sodišč.
Razlaga zavrnitve tožilke je takšna:
100