Četrtek, 2. 10. 2025, 20.38
2 tedna, 6 dni
Pobudniki referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zbrali zadostno število podpisov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,56
Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti glasovala večina udeleženih volivcev, ki bodo hkrati predstavljali vsaj petino vseh volilnih upravičencev.
"Zbiranje podpisov še poteka," je v izjavi za medije ob trenutno zbranih 43.850 podpisih za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja povedal vodja nasprotnikov Aleš Primc. Uradno število zbranih podpisov bo znano v torek. Spomnimo, junija lani je na posvetovalnem referendumu zakon že podprlo 54,89 odstotka volivcev. Predsednik vlade Robert Golob je dejal, da na referendumu o prostovoljnem končanju življenja pričakuje podporo zakonu, ki ga je nedavno sprejel DZ. "Zadovoljni smo s pripravljenim zakonom in v tem duhu ga bomo zagovarjali na referendumu," je povedal Golob. Pogosti referendumi v Sloveniji so otroške bolezni razmeroma mlade demokracije, kar naša država je, meni prvi predsednik Slovenije Milan Kučan.
Pobudo za začetek postopkov za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je podala skupina nasprotnikov zakona pod vodstvom Aleša Primca, ki si je nadela ime koalicija proti zastrupitvi bolnikov.
"Tudi v Združenju starih staršev je veliko zadovoljstvo, da so podpisi zbrani," je ob tem povedala predsednica Metka Zevnik. Dodala je, da v združenju predlagajo drug zakon, zakon o paliativni oskrbi, v katero bi vključili tudi gradnjo hospicev.
Pobudniki referenduma vidijo zakon kot krivičen in nehuman, očitajo mu tudi kršitev ustave, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo. Da bi bil referendum razpisan, bi do 5. oktobra morali zbrati 40.000 overjenih podpisov.
Na posvetovalnem referendumu za takšno možnost
Spomnimo, zakon je odziv na jasno izraženo voljo volivk in volivcev na lanskem posvetovalnem referendumu. Izrazili so željo, da se takšna možnost v Sloveniji omogoči.
Junija lani je ureditev te pravice podprlo 54,89 odstotka volivcev, 45,11 odstotka pa jih je glasovalo proti.
Državni zbor je nato s 50 glasovi za in desetimi proti po vetu Državnega sveta (DS) letos julija vnovič potrdil zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Znova je moral odločati, ker je DS pred tem sprejel odložilni veto na zakon. Za vnovično potrditev zakona je bilo potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.
Tokrat bodo na referendumu odločali o tem, ali naj se uveljavi zakon, ki ga je DZ dokončno sprejel 24. julija.
Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti glasovala večina udeleženih volivcev, ki bodo hkrati predstavljali vsaj petino vseh volilnih upravičencev.
Zakon, ki mu pobudniki referenduma nasprotujejo, bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi. Pobudniki referenduma vidijo zakon kot krivičen in nehuman, očitajo mu tudi kršitev ustave, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo.
Golob na referendumu o prostovoljnem končanju življenja pričakuje podporo zakonu
Predsednik vlade Robert Golob je ob robu vrha Evropske politične skupnosti v Koebenhavnu dejal, da na referendumu o prostovoljnem končanju življenja pričakuje podporo zakonu, ki ga je nedavno sprejel DZ. Dejal je še, da bi lahko zakon, ki je urejal področje prostovoljnega končanja življenja, potrdili že lani, vendar so se takrat demokratično odločili za posvetovalni referendum. Volivci so se na referendumu po besedah Goloba zelo prepričljivo odločili, da želijo imeti tako zakonodajno možnost. "V tem duhu je bil pripravljen zakon," je dejal.
Golob je dodal, da z referendumom sicer ni nič narobe, vendar verjame, da "bodo ljudje na referendumu ponovno izpričali enako voljo".
Levica: Referendum o vprašanju prostovoljnega končanja življenja smo že imeli
V stranki Levica so v odzivu na zbrane podpise za referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja danes poudarili, da smo referendum o tem vprašanju že imeli in da se je večina strinjala, da spremembo uresničimo. Zakon nikogar v nič ne sili, ozko in natančno določeni skupini neozdravljivo bolnih pa daje možnost izbire, so dodali.
"Primc pa bi rad ponavljal referendume, dokler ne dobi rezultata, ki mu ustreza. To ni demokracija, temveč podcenjevanje volivcev, zloraba pravice do referenduma in politično izsiljevanje na račun trpečih," so zapisali v Levici. Dodali so, da so pri zbiranju podpisov izdatno pomagale Rimskokatoliška cerkev in nekatere druge verske organizacije, ki se, "tako kot pri splavu, tudi tu želijo vtikati v pravico vsakega od nas, da odloča o svojem telesu".
Zakon nikogar v nič ne sili, ozko in natančno določeni skupini neozdravljivo bolnih pa daje možnost izbire, opozarjajo. Po njihovih navedbah gre za pravico slehernega posameznika do osebnega dostojanstva in odločanja o svojem življenju, ki ne bi smelo biti predmet "politikantskega nagajanja z referendumi".
Katič: Volivci so mnenje o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja enkrat že izrazili
V SD ob zbranih podpisih za referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, podobno kot njeni koalicijski partnerici, poudarjajo, da so ljudje svoje mnenje o tej temi na referendumu enkrat že izrazili. Podpredsednica stranke in pravosodna ministrica Andreja Katič je po seji vlade ocenila, da bo verjetno rezultat enak tudi tokrat.
Ministrica je v današnji izjavi po seji vlade dejala, da ob obetajočem se referendumu skrbi zlasti posledično zadrževanje drugih zakonskih predlogov, ki bodo do uveljavitve zakona, če bo do njega prišlo, čakali na obravnavo.
Med temi je izpostavila zakon njenega resorja, in sicer novelo kazenskega zakonika, s katero ministrstvo po njenih navedbah odpravlja pridržke k istanbulski konvenciji, vsebuje pa tudi druge pomembne določbe, med drugim glede boja proti terorizmu. "Tako mi je žal, da vse skupaj traja tako dolgo," je sklenila.
Društvo Srebrna nit: Strašijo pred evtanazijo, ki je v zakonu ni
V društvu Srebrna nit - Združenju za dostojno starost so v odzivu na zbiranje podpisov poudarili, da paliativna oskrba ni ustrezna rešitev za vse paciente. Prepričani so, da se bo potrdila že izražena volja volivcev, ki so podprli zakonsko ureditev prostovoljnega končanja življenja.
Zapisali so, da nasprotniki zakona zavajajoče strašijo pred evtanazijo, ki je v zakonu ni, in vse, ki ga podpirajo, označujejo kot zastrupljevalce.
Izpostavili so primere, ko so na smrt bolnim osebam med zdravstveno oskrbo preprečili poskus samousmrtitve. V več primerih je prišlo tudi do neupoštevanja njihove vnaprej izražene volje proti oživljanju. "Ti primeri jasno kažejo, da med nami živijo ljudje, za katere paliativna oskrba ni ustrezna rešitev in si želijo drugačne pomoči," so zapisali pri društvu.
Na zakonodajnem referendumu bodo zato oddali glas podpore zakonu. Glede izida referenduma so optimistični in prepričani, da se bo potrdila že izražena volja volivcev, ki so zakonsko ureditev prostovoljnega končanja življenja že podprli.
Pogosti referendumi po Kučanovih besedah otroške bolezni mlade demokracije
Pogosti referendumi v Sloveniji so otroške bolezni razmeroma mlade demokracije, kar naša država je, meni prvi predsednik Slovenije Milan Kučan. Če referendum pomeni le zaviranje napredka, gre za politikantsko izkoriščanje demokratičnih postopkov, ki so pripeljali do rešitev, je dejal na pogovoru v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje.
Pokojninska reforma, o kateri želi referendum Delavska koalicija, se mu zdi v osnovi dobra in odprta. Aktualna vlada nobene druge spremembe ni toliko preverjala in ni iskala tolikšnega soglasja kot ravno pri tej reformi, je opozoril v pogovoru s predsednico programskega sveta Festivala za tretje življenjsko obdobje Vlasto Nussdorfer v okviru današnjega zadnjega dne festivala.
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o katerem želijo referendum pobudniki pod vodstvom Aleša Primca, pa po njegovih besedah nikogar v nič ne sili.
Sicer pa prvi predsednik Slovenije meni, da starejšim pot v politiko ni zaprta. Strinja pa se, da je vstopanje vanjo drugačno, ker je tudi politika postala drugačna. Do nekaterih ravnanj je zelo kritičen. Tako vidi denimo ravnanje Pavla Ruparja iz Glasu upokojencev kot zlorabo ljudi v stiski. "Ljudi v stiski namreč pošilja na ceste z nerealnimi obljubami," je posvaril.
Treba pa je uporabiti tiste vzvode vplivanja, ki jih državljanke in državljani imamo, je pozval. To so denimo referendumi in volitve.
Nenazadnje je spregovoril o vprašanju zaupanja v pravosodje. "Zaupanje v pravosodje je zaupanje v demokratičnost države," je pojasnil. "Če se seje nezaupanje na najbolj banalen način, denimo s skrivanjem ali neprevzemanjem pošte, je to najhitrejša pot do zloma zaupanja v pravosodje," je ocenil.
