Po slovenskih domovih vsak dan spečemo 34 ton kruha

Kruh med Slovenci velja za eno najosnovnejših živil, ki praktično ne sme manjkati na vsakodnevnem jedilniku. Kakšno vlogo ima v tradiciji slovenske kulinarike, dokazuje tudi akcija Tradicionalni slovenski zajtrk, ki otroke v vrtcih in osnovnih šolah vzgaja, da so za slovenski zajtrk najpomembnejši kruh, maslo in med, mleko ter jabolko.

Od zajtrka do večerje, kruh nikoli ne sme manjkati Zato nikakor ni presenetljivo, da ga dobre tri četrtine anketirancev raziskave o kruhu* uživa vsak dan, od tega 42 odstotkov celo večkrat na dan. Najpogosteje se na mizi znajde za zajtrk (41 odstotkov), pogosto tudi za večerjo (25 odstotkov), izključen pa ni niti pri malici in kosilu.

Kruh ob kosilu vsak dan uživa vsak deseti Slovenec, vsak tretji pa ima navado, da ga pomaka v juho. Sicer je najbolj priljubljeno uživanje kruha z različnimi namazi in v sendviču. So pa tudi taki, ki ga imajo najraje brez vsega (šest odstotkov) oz. namočenega v mleko ali kavo (trije odstotki).

Moški se mu težje odrečejo kot ženske Za velik del oz. tri četrtine Slovencev je kruh pomemben, če ne celo zelo pomemben del vsakdanjega jedilnika. Največji ljubitelji, torej tisti, ki ga obvezno jejo večkrat na dan, so predvsem moški, stari od 45 do 55 let, s slovenskega podeželja.

Njihovo nasprotje so ženske, večinoma samske, stare od 25 do 35 let, iz urbanega okolja, ki jim kruh ni ravno najbolj pomemben in ga tudi ne uživajo vsak dan. Vmes so družine iz vseh okolij, ki jim je kruh dokaj pomembno vsakodnevno živilo.

Dve rezini in pol na dan, najraje okusnega belega Po oceni ankete povprečni Slovenec vsak dan poje dve rezini kruha in pol, poleg tega pa še eno pecivo. Količinsko je to 180 gramov na dan, kar na leto znese 65 kilogramov.

Najbolj priljubljen je še vedno beli kruh, zanj se najraje odloči vsak četrti, vsak peti vzame polbelega. Sledijo črni in polnozrnati kruh ter kruh s semeni, medtem ko je ljubiteljev preostalih vrst kruha zanemarljiv delež.

Ali je kruh dober ali ne, se najpogosteje ocenjuje po okusu, pa tudi po svežini, vonju in hrustljavosti skorje.

Ko doma zadiši po svežem kruhu Glede na podatke ankete bi lahko ocenili, da v Sloveniji letno pojmo 130 tisoč ton kruha, od tega ga slabo desetino spečemo doma.

Kruh namreč doma vsaj občasno peče skoraj tri četrtine vprašanih – štiri odstotke je takih, ki ga pečejo vsak dan, petina ga peče vsak teden, ena petina približno mesečno, redkeje pa slaba tretjina.

Izvajalci ankete ob tem ocenjujejo, da se dnevno po slovenskih gospodinjstvih speče 34 tisoč kilogramov kruha oziroma skoraj 12.400 ton letno.

Namesto v koš v kruhove cmoke Do kruha smo Slovenci razvili prav poseben odnos. Dve tretjini anketirancev je namreč dejalo, da kruh v njihovi prehrani ne predstavlja le glavne hrane, temveč tudi posebno vrednoto, ki jo je treba spoštovati. Le ena tretjina je takih, ki pravijo, da je "kruh le kruh oziroma priloga, ki jim nič ne pomeni".

Dokaz tega, da ima kruh poseben pomen, je tudi to, da čeprav skoraj četrtina hrane konča v zabojnikih, tam redko najdemo kruh. Le pet odstotkov uporabnikov kruha je namreč priznalo, da star kruh skupaj s preostalo hrano roma v koš.

Velika večina ima različne načine "recikliranja" starega kruha: - najpogosteje iz njega naredijo kruhove cmoke (dobra polovica), - z njim krmijo živali, - pripravijo si kruhove rezine, - predelajo ga v domače drobtine.