Po posvetu s pravniki datum volitev še vedno neznanka

Pahor je po posvetu o odprtih vprašanjih glede nadaljnjih postopkov po odstopu premierke Alenke Bratušek sporočil, da je prevladalo enotno mnenje, da je avgust edini ustavnopravno neprimeren mesec za izvedbo volilnih opravil, "zato bi se mu bilo, če bi to bilo le mogoče, koristno izogniti".

Dodal je, da z razpisom ne bo hitel, ne bo pa tudi zavlačeval: "Če bi svojo odločitev, da v roku 30 dni ne predlagam nikogar prepričljivo utemeljil, bi lahko 30-dnevni rok tudi skrajšal. Do dokončne odločitve o razpustitvi parlamenta in razpisu predčasnih volitev je še nekaj objektivih neznank, zato datuma natančneje ni mogoče napovedovati."

Volitve bo Pahor razpisal v skladu s pravnim in ustavnim redom Predsednik je poudaril, da bo volitve razpisal v skladu s pravnim in ustavnim redom. Celoten postopek mora biti čim bolj razumljen in mora vzbujati zaupanje, hkrati pa mora upravičiti pričakovanja, da bo nastala situacija po odstopu vlade čim manj prizadela interese države in državljanov, je dodal.

Volitve 19. dan po nastopu pravno-formalnega učinka odstopa Ustavni pravnik Andraž Teršek je pred sestankom dejal, da bi se lahko volitve zgodile 19. dan po tem, ko bi odstop dobil pravno-formalne učinke.

Teršek o datumih sicer ne razmišlja, svojo vlogo pri Pahorju pa je videl predvsem v posredovanju mnenja, kako bi sploh morali izpeljati postopek in kako bi pri idealnem scenariju lahko najhitreje prišli do predčasnih volitev. "Moje ustavniško prepričanje je, da je glede na pravila, ki obstajajo v ustavnem redu, predčasne volitve mogoče razpisati 19. dan po tem, ko odstop predsednice vlade dobi pravni učinek," pravi Teršek.

Vseeno je Teršek dodal, da volitve niso nekaj, s čimer bi lahko kar tako hiteli. Med poletnimi počitnicami ne sme biti ne volitev ne volilne kampanje, to je po besedah Terška jasno zapisano v našem ustavnem redu. Na vprašanje, ali je 22. junij sploh še lahko datum volitev, pa je odgovoril, da ni.

Ali to pomeni krajšanje rokov Če bi volitve razpisali 19. dan po tem, ko odstop Bratuškove dobi pravni učinek, to ne bi pomenilo krajšanja rokov. Kot je pojasnil Teršek, bi lahko prvi korak, ko se predsednik sreča s poslanskimi skupinami, končali v enem dnevu. "Če štejemo dan, ko odstop dobi pravno-formalni učinek, kot prvi dan in naslednji dan, ko se predsednik sreča s poslanskimi skupinami, kot drugi dan, rok 14 dni, ki ga imajo poslanci, in potem še 48-urni rok, ko državni zbor spet lahko odloči, da bo iskal predsednika vlade, ta izračun prikaže številko 19," je pojasnil Teršek.

Pravnik Janez Pogorelec je ocenil, da bi predsednik morda lahko z razpustitvijo parlamenta čakal nekaj dni, največ pa en mesec. Vsaka od rešitev ima po njegovih besedah določene prednosti in določene slabosti. "Najbolj čista rešitev je ta, da se gre po ustavi in po rokih," je dejal. Skrajševanje rokov je po njegovem mnenju problematično zato, ker bi državljane trikrat v enem mesecu poslali na volišča.

Ustavni pravnik in nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič je dejal, da ni pomemben samo čas volitev, ampak tudi legitimnost, da imajo ljudje čas, da se seznanijo s kandidati in da se vse stranke lahko predstavijo enakopravno.

Odprlo se je tudi vprašanje mirovanja rokov med počitnicami. Teršek je namreč dejal, da bi lahko v počitniškem obdobju, roki mirovali. "To pomeni, da od določenega dne do določenega dne 40-dnevni rok za razpustitev parlamenta formalno ne teče."

Po seji začne teči 30-dnevni rok Pahor je na sestanku od pravnikov želel slišati mnenja o tem, kdaj po odstopu premierke je mogoče razpisati predčasne volitve in ali bi bile te dopustne v obdobju poletnih počitnic. Pokušali so odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče roke za izvedbo predčasnih volitev skrajšati. Prav tako se odpirajo vprašanja o dopustnosti izvedbe volitev v poletnem obdobju.

Za organizacijo posveta s pravniki v predsedniški palači se je odločil v dogovoru s predsednikom državnega zbora Jankom Vebrom.