Nedelja, 8. 6. 2025, 8.02
2 tedna, 6 dni
Pirc Musar: Jezik je vezivo naroda
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
"Naj bo dan Primoža Trubarja praznik naše skupne zgodovine, našega skupnega jezika in naše skupne prihodnosti. Zahvalimo se vsem ustvarjalcem pisane slovenske besede - ne glede na to, ali pišejo znotraj naših državnih meja ali zunaj njih," je pozvala predsednica Nataša Pirc Musar.
Jezik je vezivo naroda ter prostor našega mišljenja, čustvovanja in skupne identitete, v katerem se ohranja zgodovina, oblikuje kultura in utrjuje vez med generacijami, je v poslanici ob današnjem dnevu Primoža Trubarja zapisala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Pozvala je k zavedanju moči besede.
Kot je poudarila Pirc Musar, je Trubar s svojim delom in vizijo utemeljil slovenski knjižni jezik ter tako odločilno prispeval k oblikovanju slovenske narodne zavesti. "S prvo tiskano knjigo v slovenščini, ki je izšla leta 1550, nas je Trubar prvič nagovoril kot skupnost - kot Slovence," je zapisala.
A naša jezikovna zgodovina sega mnogo dlje, je poudarila: "Brižinski spomeniki, najstarejši znani zapis v slovenščini in sploh v kateremkoli slovanskem jeziku, pričajo, da je slovenščina duhovno bogata že več kot tisočletje. Danes hranjeni v Bavarski državni knjižnici so neprecenljiv del naše skupne kulturne dediščine."
Primož Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. Med prvimi sta bila Katekizem in Abecednik. Umrl je leta 1586.
Spomnila je na besede enega najbolj uveljavljenih in prevajanih slovenskih avtorjev Draga Jančarja, da literatura morda neposredno res ne spreminja sveta, se pa lahko na intimni ravni dotakne ljudi. Branje je zato po njenih besedah mnogo več kot tehnična spretnost - je temelj razmišljanja in pogoj za delujočo demokracijo. "Na to nas spominja tudi Ljubljanski manifest o branju na višji ravni, predstavljen leta 2023 pred začetkom Frankfurtskega knjižnega sejma," je navedla.
Kot je poudarila, lahko le razmišljujoč in ozaveščen državljan odgovorno sooblikuje skupnost. Zato je spoštovanje jezika in knjige danes enako pomembno kot nekoč, morda pa celo še bolj.
"Naj bo dan Primoža Trubarja praznik naše skupne zgodovine, našega skupnega jezika in naše skupne prihodnosti. Zahvalimo se vsem ustvarjalcem pisane slovenske besede - ne glede na to, ali pišejo znotraj naših državnih meja ali zunaj njih," je pozvala.
Slovenski kulturni prostor po predsedničinih besedah bogatijo tudi tisti, ki vanj prispevajo z deli v jezikih narodnih skupnosti, v jezikih, ki sestavljajo Rastočo knjigo, ki jo je Tone Pavček opisal kot "knjigo, ki je več kot knjiga", ter vsi ostali tuji avtorji.
"Vsi prispevamo v svetovno zakladnico pisane besede. Zavedajmo se moči besede. In ohranjajmo tisto, kar nas povezuje," je dodala.
Primož Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. Med prvimi sta bila Katekizem in Abecednik. Umrl je leta 1586.
