Torek, 26. 9. 2023, 19.45
1 leto, 2 meseca
Pipenbaher: Če bi redno vlagali v vodotoke, bi imeli danes bistveno manjšo škodo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,51
Ker so za november običajna močna deževja, se Pipenbaherju zdi pomembno, da bodo do takrat rečna korita sčiščena.
Treba se je zavedati resnosti težave in k rešitvam pristopiti strokovno in pametno, je novinarjem po današnjem prvem zasedanju sveta za obnovo, ki ga je vlada imenovala po avgustovski ujmi, dejal premier Robert Golob. Da se je projekta obnove treba lotiti premišljeno, je prepričan tudi vodja sveta za obnovo, gradbeni inženir Marjan Pipenbaher.
Na dnevnem redu današnjega prvega zasedanja sveta za obnovo, ki ga je vlada imenovala kot posvetovalno telo po avgustovski ujmi s poplavami in zemeljskimi plazovi, imajo po Pipenbaherjevih besedah devet točk. Med njimi so tako analiza poplav v prizadetih porečjih, mostovi, zakonodaja, kratkoročni in dolgoročni ukrepi. Zadnji so po njegovem zelo pomembni. "Ti ukrepi bodo zelo veliko stali in v končni fazi bodo tudi dolgo trajali, zato se jih je treba lotiti zelo premišljeno," je dejal Pipenbaher.
"Ključno pri vsem skupaj je, da se zavedamo resnosti težave in da k rešitvam pristopamo zares strokovno in pametno, kar pomeni, da moramo najprej ugotoviti, katera so območja, na katerih je sanacija smiselna, in katera so območja, ki jih je treba preprosto zapustiti," je dejal Golob. Kot je pojasnil, to velja za mostove, ceste, urejanje vodotokov in objektov.
Posebna pozornost tudi plazovom
Golob je opozoril na plazove, o katerih so na seji veliko govorili. "Sprožilo se je 10 tisoč plazov. Seveda niso vsi enako nevarni, vendar kljub temu, ravno plazoviti teren je tisti, kjer je enako kot pri vodnih terenih zelo pomembno, da se ugotovi, kaj narediti s sanacijo objektov in kako k temu pristopiti," je povedal Golob.
"Ne želim reči, da je strokovni svet danes odpiral množico težav, ampak če se težav ne zavedamo, potem tudi rešitev ne moremo najti. Mislim, da je strokovni svet danes zelo jasno pokazal, da je tako telo ne samo smiselno, ampak nujno, če želimo, da bo obnova resnično izpolnila cilj, in to je, da bo odpornost na naravne nesreče na teh območjih po obnovi večja," je bil jasen premier.
Ker so za november običajna močna deževja, se Pipenbaherju zdi pomembno, da bodo do takrat rečna korita očiščena, kjer je potrebno, narejene poglobitve in brežine utrjene, čemur bodo po njegovih napovedih sledili dolgoročni ukrepi. "Reke je treba urediti celovito. Preveč bo stala obnova, zato si ne moremo privoščiti, da bi bile rešitve neusklajene oziroma da poslabšujemo stanje na nekem drugem območju."
Pipenbaher: V vodotoke nismo dovolj vlagali
Pipenbaher je v zvezi s tem omenil tudi pogovor o uvedbi nacionalnega programa ureditve vodotokov. "Mislim, da bi bilo dobro, da bi bil ta program potrjen v parlamentu, da bi bil potem zagotovljen denar za redna vzdrževanja. Če bi mi redno vlagali v vodotoke, bi imeli danes bistveno manjšo škodo."
Kot je povedal Golob, so govorili tudi o približanju tehnične pisarne skozi izpostavo za ljudi na terenu. Tehnična pisarna in njene izpostave bodo tako začele pregled in popis prizadetih stavb na terenu, ki jih je skoraj tisoč.
Ob tem je ponovil, da bodo vztrajali pri tem, da bo mogoče javno preveriti porabo vsakega evra. "Pravilno je, da z našim in vašim denarjem, s skupnim denarjem, postopamo skrbno."
Sanacija bi lahko stala celo devet milijard
Sanacija bi po Golobovih besedah lahko stala sedem, celo devet milijard dolarjev, pri čemer je bil jasen, da je treba ločevati med neposredno škodo in stroški za obnovo in razvoj. Prav tako je dejal, da projekt ne bo izveden v pol leta: "In nobene obljube ni, da bo obnova izvedena v enem letu. Govorimo o načrtu, ki bo trajal od pet do deset let, če bomo želeli, da se obnova v resnici izpelje na ustrezen način."
Vlada bo v sredo imela prvo sejo na poplavnih območjih, in sicer se odpravlja na Koroško. Po Golobovih napovedih se bo čez nekaj tednov odpravila tudi v Zgornjo Savinjsko dolino. Preden bodo sprejemali "politične" odločitve, se želijo neposredno pogovoriti s prizadetimi, je dejal.
Poleg Pipenbaherja je vlada v svet imenovala gradbene inženirje Matjaža Mikoša, Roka Fazarinca, Primoža Banovca, Janka Logarja, Lidijo Kegljevič Zagorc, Gregorja Ficka, Andreja Jana, Roberta Lesničarja, Srdjana Brkovića in Danila Malnarja, arhitekta Tomaža Krištofa in Janeza Koželja ter krajinsko arhitektko Darjo Matjašec.
