Sreda, 20. 2. 2019, 10.42
5 let, 9 mesecev
Juncker po srečanju s Pahorjem: Prav je, da se je Tajani opravičil
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,89
8
Predsednik republike Borut Pahor je v Bruslju predsedniku Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju uradno predal poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije o slovensko-italijanskih odnosih med letoma 1880 in 1956. Tajani je poročilo sprejel z obljubo, da ga bo preučil. Da je prav, da se je Tajani opravičil za nedavne sporne izjave v Bazovici, je po srečanju s Pahorjem poudaril tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
To je po mnenju predsednika države Boruta Pahorja zelo pomembno, saj se je po njegovih besedah prvič zgodilo, da je kateri od visokih predstavnikov EU ali Italije omenjeno poročilo od najvišjega predstavnika slovenske države uradno in osebno prejel v roke, in to z obljubo, da ga bo tudi preučil.
Poročilo, ki je bilo pripravljeno leta 2000 in je pomembno v luči vseevropske sprave, takrat bodočega članstva Slovenije v EU ter v želji poenotenja stališč do nekaterih pomembnih zgodovinskih dogodkov v odnosih med Slovenci in Italijani v 19. in 20. stoletju, je Slovenija politično prevzela, Italija pa ga ne upošteva, je poudaril Pahor.
Predsednik republike se je srečal s predsednikom Evropskega parlamenta @EP_President in mu ob tej priložnosti predal Poročilo slovensko - italijanske zgodovinsko - kulturne komisije o slovensko-italijanskih odnosih 1880-1956. pic.twitter.com/PAzCgp3fyq
— Borut Pahor (@BorutPahor) February 20, 2019
Pahor predlagal pripravo skupnega slovensko-italijanskega zgodovinskega učbenika
Poleg tega je Pahor predsedniku Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju predlagal, da se po uspešnem nemško-francoskem zgledu pripravi skupni slovensko-italijanski zgodovinski učbenik, ki bi temeljil na poročilu skupne zgodovinske komisije. Takšen učbenik bi po Pahorjevih besedah šolarje na obeh straneh meje spominjal in opominjal na zgodovinske dogodke in jih navdihoval k skupni evropski prihodnosti.
To je še zlasti pomembno v trenutnih okoliščinah, ko evropska ideja ni tako močna, kot bi si želeli tisti, ki vanjo verjamemo in si želimo njene renesanse, ter ko nas vzpon nacionalizma opominja, da je treba hkrati upoštevati preteklost in prihodnost, če želimo navdušiti Evropejce za skupni evropski dom, je poudaril Pahor.
Predsednik republike Borut Pahor in predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani.
"Drug na drugega moramo paziti tudi z izjavami"
V času vzpona nacionalizmov moramo po njegovih besedah "paziti drug na drugega tudi z izjavami". "Z izjavami moramo biti skrbni," je dejal Pahor. Pozive k Tajanijevemu odstopu, ki se v Sloveniji še vedno vrstijo, je komentiral z besedami, da od nekdaj zastopa stališče, da ni stvar predsednika republike, da poziva k odstopu ali k temu, da nekdo na položaju ostane.
"Teh odločitev sem se vedno vzdržal. Menim, da je prav, da si predsednik ne prisvoji pravice, da to počne. To ne bi bilo in se ni nikoli izkazalo za koristno," je poudaril predsednik republike.
Ob tem je poudaril, da je kot evropski poslanec leta 2005 po drugem zaznamovanju dneva spomina na žrtve fojb v Italiji, uvedenega leta 2004, prvi opozoril na to, da se preteklost prikazuje enostransko in da to ne koristi ne italijansko-slovenskim odnosom ne skupni evropski prihodnosti. Ob tem je poudaril, da je Tajani danes omenjal fašizem in da je prav, da je to storil, saj se italijanski sogovorniki temu sicer radi izogibajo.
Tajanijev predstavnik: Srečanje je bilo zelo pozitivno
Tajanijev tiskovni predstavnik Carlo Corazza je povedal, da je bilo srečanje zelo pozitivno ter da sta Tajani in Pahor govorila tudi o brexitu, azilni reformi, prihodnosti Evrope, varnosti in trgovinskih odnosih z ZDA. Glede Tajanijevih izjav v Bazovici je Corazza dejal, da nihče ne brani početja fašistov ter da se vsi strinjajo, da je treba preseči preteklost in gledati v prihodnost.
"Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija," je v Bazovici pred kratkim vzklikal predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani.
Glede odgovora Tajanija na povabilo evropske komisarke Violete Bulc, da skupaj obiščeta Rižarno in Bazovico ter zaznamujeta spomin na slovenske žrtve fašističnega in nacističnega režima, v Evropskem parlamentu za zdaj pravijo, da uradnega odgovora še ni. Ta bo verjetno pozitiven, a odvisen od urnika predsednika Evropskega parlamenta.
Glede pozivov k Tajanijevemu odstopu pa je v Bruslju neuradno slišati komentarje, da so besede, da je Tajani fašist, nesprejemljive. Tajani se je za svoje neprimerne besede opravičil, če se ga zdaj označuje za fašista, pa to ni normalen odziv med prijatelji. Tajani je pred desetimi dnevi na slovesnosti ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb v Bazovici vzklikal: "Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija."
Juncker: Prav je, da se je Tajani opravičil
Da je prav, da se je Tajani opravičil za besede v Bazovici, je po srečanju s Pahorjem dejal tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Juncker je poudaril, da je evropska komisarka Violeta Bulc o spornih izjavah Tajanija z njim govorila takoj potem, ko jih je predsednik Evropskega parlamenta izrekel na slovesnosti v Bazovici.
Prav je, da se je Tajani opravičil za besede v Bazovici, je po srečanju s predsednikom države Borutom Pahorjem v Bruslju izjavil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Pahor je sicer poudaril, da je pogovor z Junckerjem začel z izrazom solidarnosti, ker je madžarska vlada zagnala kampanjo proti ameriškemu milijarderju Georgeu Sorosu in tudi proti Junckerju, češ da oba podpirata nezakonite migracije. Svobodo govora je treba spoštovati, je dejal Pahor, a ob tem dodal, da smo se Evropejci znašli v položaju, ko moramo biti dostojni in paziti drug na drugega, ker smo veliko bolj soodvisni, kot se ob vzponu nacionalizmov morda zdi.
Pahor in Juncker sta v Bruslju govorila tudi o vprašanju arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško. Juncker je to potrdil, ni pa želel odgovoriti na vprašanje, ali bo Evropska komisija predstavila svoje mnenje v okviru postopka tožbe Slovenije proti Hrvaški pred Sodiščem EU zaradi kršenja evropskega pravnega reda, ki izhaja iz nespoštovanja arbitražne odločbe. "Nič novega," je glede arbitraže dejal predsednik Evropske komisije.
Grožnje z uporabo vojaške sile v Venezueli nesprejemljive
Pahor se je v Bruslju sestal tudi z visoko zunanjepolitično predstavnico Evropske unije Federico Mogherini, s katero sta govorila o aktualnih zunanjepolitičnih temah s poudarkom na Zahodnem Balkanu. Pogovarjala sta se tudi o izvirni rešitvi za Kosovo, ki ne bi temeljila na etničnem načelu.
Z Mogherinijevo sta se po Pahorjevih besedah strinjala, da je priznanje Juana Guaidoja za začasnega predsednika do razpisa predčasnih volitev ena od možnosti, ki omogoča, da se po mirni poti pride do predsednika, ki bi predstavljal državo in jo demokratično vodil. To je boljša od slabih možnosti, je poudaril Pahor: "Nismo v položaju, ko bi glede Venezuele imeli dobro in slabo rešitev, imamo nekaj slabih, priznanje začasnega predsednika se obema zdi boljša od slabih možnosti."
Izjemno pomembno pri tem je po Pahorjevih besedah to, da se pri uveljavljanju teh sprememb ne uporablja vojaške sile in groženj z vojaško silo. Že same grožnje z uporabo vojaške sile v Venezueli so nesprejemljive in niso dobra napoved za mirno tranzicijo v državi, je dejal Pahor.
Na sedežu zveze Nato je predsednik republike med drugim izpostavil pomen vlaganja v varnost, saj Slovenija zahodnemu svetu pripada tudi vojaško. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je poudaril, da je Slovenija izjemno cenjena zaveznica, a obenem spet opozoril, da bo glede obrambnih izdatkov treba storiti več.
8