Četrtek, 18. 6. 2020, 4.00
4 leta, 4 mesece
Pahor posvaril poslance, da se jim čas izteka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,07
25
Predsednik države Borut Pahor meni, da je pravočasen sprejem ustavno zapovedanih sprememb volilne zakonodaje v tem trenutku najpomembnejše politično vprašanje demokratične ureditve v Sloveniji.
"Odlašanje s spremembami volilne zakonodaje povečuje nevarnost, da ne bo mogoče izvesti verodostojnih volitev. To se ne sme zgoditi," je v nagovoru poslank in poslancev opozoril predsednik republike Borut Pahor. To je šele drugi nastop kateregakoli predsednika republike na seji parlamenta v zadnjih 30 letih na lastno pobudo, na temo, ki ni predmet obravnave v tej instituciji.
"Vsako odlašanje bi utegnilo imeti usodne posledice"
Pahor je v nagovoru opozoril, da 21. decembra poteče rok, ki ga je dalo ustavno sodišče, da DZ volilno zakonodajo uskladi z ustavo. Po Pahorjevem mnenju gre za najpomembnejši ustavnopravni in politični problem današnje Slovenije, zato je poslance prosil, naj s sprejetjem potrebnih sprememb ne odlašajo in odločbo ustavnega sodišča uresničijo v roku, ki ga je določilo ustavno sodišče, piše STA.
Za pravočasno sprejetje potrebnih sprememb je po njegovi oceni še čas, a le, če bodo "zahtevno delo nadaljevali takoj". "Vsako odlašanje pa bi utegnilo imeti usodne posledice. Če bi bilo namreč treba razpisati volitve po zdajšnji zakonodaji, torej brez predhodne uveljavitve odločbe ustavnega sodišča, bi nad take volitve legla velika mračna senca dvoma o njihovi ustavnosti," je opozoril. Dodal je, da tako sam kot državljani upravičeno pričakujejo, da se kaj takega ne bo zgodilo, še piše STA.
Ocenjuje sicer, da bi bile volitve v DZ po trenutno veljavni zakonodaji pred potekom roka za uveljavitev odločbe ustavnega sodišča še dopustne, volitve po 21. decembru letos "pa se v nobenem primeru ne bi mogle izogniti utemeljenim očitkom o njihovi protiustavnosti in nelegitimnosti".
Celoten govor predsednika republike si lahko preberete tukaj.
Poslanke in poslanci državnega zbora v torek pravnika Andraža Terška, ki ga je za ustavnega sodnika predlagal predsednik države Borut Pahor, niso potrdili. Za izvolitev je glasovalo 42 poslancev, čeprav mu je podporo napovedovalo več poslanskih skupin, a se je na koncu izkazalo, da vsi niso držali besede.
Teršek je sicer že drugi Pahorjev kandidat, prvi je bil kandidat za guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc, ki ni dobil podpore državnega zbora. Pahorjevo razočaranje je zato verjetno precejšnje.
Po porazu bo Pahor nagovoril državni zbor
Po zavrnitvi njegovega kandidata, druga predsednikova kandidatka Barbara Zobec je od kandidature odstopila še pred glasovanjem, se je predsednik države danes vrnil v državni zbor.
Poslance in slovensko javnost je Pahor opozoril na pomen spoštovanja sodbe ustavnega sodišča o neustavnosti zakona o volilnih okrajih. Predstavil bo nujnost pravočasnega sprejema ustavno zapovedanih sprememb volilne zakonodaje.
Kakšno nalogo je poslancem naložilo ustavno sodišče
Ustavno sodišče je konec leta 2018 ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ v neskladju z ustavo. Državnemu zboru je zato ustavno sodišče naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih, ta rok pa poteče konec letošnjega leta.
Četrti člen zakona sicer določa, katere občine spadajo v posamezno volilno enoto ter katera območja obsegajo volilni okraji.
Kot so takrat zapisali ustavni sodniki, je ta člen v nasprotju z ustavo, ker v njem določeni volilni okraji po 26 letih več ne ustrezajo merilom, ki jih določa zakon o volitvah v DZ. Kot so ugotovili, se razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji vse bolj povečuje, poleg tega pri volilnih okrajih ni upoštevano merilo o geografski zaokroženosti.
Meni, da je to najpomembnejše politično vprašanje
Predsednik meni, da je to v tem trenutku najpomembnejše politično vprašanje demokratične ureditve v Sloveniji, saj se dvoletni rok za popravek ureditve izteče konec leta. V nasprotnem primeru so predčasne ali redne volitve lahko ustavnopravno sporne.
Spomnimo, da je spomladi, ko je vlado vodil še Marjan Šarec, propadel poskus ukinjanja volilnih okrajev in uvedbe relativnega prednostnega glasu, ki ga je podpiral tudi Pahor. Predlagalo ga je 59 poslancev, potrebna je dvotretjinska večina glasov, a je v državnem zboru propadel po prvem branju, ker je bilo za nadaljevanje procedure le 57 poslancev. A povsem brez možnosti skupina poslancev, ki jo je vodil Brane Golubovič (LMŠ), ni bila, čeprav so takrat napovedali, da spremembe ne bodo podprli iz SDS, ki ima 26 poslancev, in iz DeSUS, ki jih ima pet. Brez poslancev teh dveh strank jih ostane 59, torej eden premalo. A dodaten glas, ki jim je manjkal, so zagovorniki ukinjanja okrajev pri glasovanju dobili iz DeSUS.
Sprememba je propadla, ker so pri glasovanju zmanjkali trije podpisniki spremembe. Za ukinitev okrajev je glasoval Branko Simonovič iz DeSUS. Zmanjkala sta glasova Predraga Bakoviča (SD) in Franca Kramarja (SAB), ki ju ni bilo na glasovanje, vzdržal pa se je Ferenc Horvath (narodnosti), ki je to tudi javno napovedal. Simonovičev glas zaradi Horvatha ni bil odločilen.
Za popravek velikosti okrajev, ker se med seboj preveč razlikujejo, pa zadošča že navadna večina poslanskih glasov. A tudi to je težko doseči, ker te spremembe vplivajo na izvolitve konkretnih poslancev, ki o tem odločajo. Če menijo, da v drugačnem okraju ne bodo izvoljeni, so praviloma proti.
Janša zatrjuje, da ima rešitev
Predsednik vlade Janez Janša napoveduje, da bo vlada do jeseni v državni zbor poslala predlog spremembe velikosti volilnih okrajev. Kot poudarja, ustavno sodišče ne zahteva ukinitve okrajev, temveč spremembo njihovih meja, da bodo približno enaki.
Tudi sam opozarja na velike razlike v velikosti okrajev, zaradi česar kandidati niso v enakopravnem položaju. Zatrjuje, da je težava preprosto rešljiva in da pozna rešitev, ki bo pila vodo.
25