Slovenija ima velik javnofinančni primanjkljaj, ampak težav z njegovim zmanjševanjem ne moremo pripisati le pokojninski reformi. "Izdatke bi morali zniževati tudi, če bi bila reforma včeraj sprejeta."
Pravzaprav ima vlada različne ocene stroškov, ki naj bi jih prinesel padec zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Minister za razvoj Mitja Gaspari pravi, da nesprejetje pokojninske reforme pomeni približno 220 milijonov evrov finančnih posledic letno. Avtor zakona, Peter Pogačar z ministrstva za delo, pa stroške ocenjuje na 300 milijonov.
Pogačar: Poznejše upokojevanje ali dajanje na stran
Pogačar trdi, da moramo kot članica evroobmočja s previsokim javnofinančnim primanjkljajem tega zmanjševati za 0,6 odstotne točke na leto. Glede na izračune za leto 2020 naj bi to za Slovenijo pomenilo 225 milijonov evrov na leto, je dejal v intervjuju za SiOL. Ker nam to ne bo uspelo s pokojninskim zakonom, bomo morali dobiti drugje.
Nekdanji direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Janez Šušteršič je pojasnil, da smo kot država, ki ima šestodstotni primanjkljaj BDP, dali zaveze, kako ga bomo spravili pod mejo treh odstotkov in teh zavez se moramo držati.
"Morda bi nam bilo lažje"
"Vendar bi pokojninska reforma prihranila le okoli pol odstotka, pa še to verjetno ne takoj. Ne rečem, da je to nepomemben del, je pa majhen. Če bi ta denar, zaradi katerega imamo primanjkljaj, zapravili za zagon gospodarske rasti in ne za dokapitalizacijo NLB ali ukrepe za ohranjanje delovnih mest, ne bi imeli takih težav z njegovim zmanjševanjem. Javnofinančne izdatke bi morali zniževati tudi, če bi bila reforma včeraj sprejeta. Morda bi nam bilo lažje, ker bi imeli Bruslju kaj pokazati in bi bil pritisk na druge ukrepe manjši. Ampak bojim se, da bo vlada skušala vse skupaj obesiti na padec pokojninske reforme," je dejal.
Če zavez ne bomo spoštovali, obstaja teoretična možnost, da bo evropska komisija pri nas posredovala tako, kot je v Grčiji, vendar Šušteršič ne ve, koliko je to verjetno. "Veliko bo odvisno od tega, kaj bo zdaj predlagala vlada. Težko si predstavljam, da bodo predlagali kaj radikalnega. Za večje varčevalne ukrepe je bilo veliko časa, zdaj pa bo vse, kar bo predlagala, naletelo na veliko nasprotovanje, ker bodo ljudje razumeli, da vlada posledice svoje nesposobnosti skuša prevaliti na njih," je povedal.
Kovač: Kvečjemu rebalans
Ekonomist Bogomir Kovač meni, da se leta 2011 sploh nima smisla pogovarjati o letu 2020. "Na proračunski primanjkljaj seveda vplivajo tako tekoči prilivi kot odlivi iz blagajne. V zvezi s tem se bo kvečjemu izkazalo, da bo treba, kot je to običajno v Sloveniji, narediti rebalans proračuna in potem videti, kje vzeti," je napovedal.
Nadalje Pogačar napoveduje, da nas bo 50 milijonov evrov stalo, ker se bodo ljudje zaradi neuveljavitve pokojninske reforme upokojevali nekaj mesecev prej. "Ampak to je kot snežna kepa, ko je človek enkrat upokojen, se naslednje leto samo dodajajo zraven," je dejal.
Kovač v zvezi s tem poudarja le, da so ljudje že od napovedi, da nas čaka pokojninska reforma, pohiteli z upokojitvijo.
"Če bo vlada prišla s prepričljivo zgodbo …"
Pogačar svojo oceno zaokroži z napovedjo, da bi padec bonitetne ocene, ki naj bi ga sprožil poraz pokojninske reforme, podražil naše kredite samo za obresti za 30 milijonov evrov.
"Tudi to je špekulacija," pravi Kovač. "K padcu bonitetne ocene bi v večji meri vplivala politična kriza vlade ali ker guverner Banke Slovenije preveč govori in tako naprej. Ocene, kaj se bo zgodilo, so zelo široke in problematične," je pojasnil.
Bonitetnim ocenam je vseeno, kako pokrivamo svoje obveznosti in zmanjšujemo primanjkljaj, dokler to delamo. "Bonitetne agencije bodo verjetno kakšen mesec ali dva počakale," pričakuje Šušteršič. "Sloveniji pomagajo relativno dobri podatki o gospodarski rasti. Če bo vlada prišla z neko prepričljivo zgodbo za zmanjševanje primanjkljaja, potem se nam ni treba bati rejtinga. Je pa res, da te agencije gledajo na politično stabilnost in operativno sposobnost vlade pri svojih ocenah," pojasnjuje Šušteršič.
2
