Otto Tolnai ob sklepu Vilenice prejel glavno nagrado

V zahvalnem govoru se je Otto Tolnai spomnil srečanja s slovenskim pesnikom Tomažem Šalamunom, ki sta se leta 2005 skupaj mudila v Berlinu kot nemška štipendista. "Velikokrat sva nastopala skupaj, velikokrat tudi posebej, a tudi takrat sva vedno pozorno prisluhnila drug drugemu. Rad sem poslušal Tomaževe zadržano interpretirane, neverjetno zgoščene pesmi," je omenil nagrajenec.

Omenil pa je tudi, da sta se rada pogovarjal o slikarstvu, predvsem o dveh najpomembnejših slovenskih umetnikih Zoranu Mušiču in Gabrijelu Stupici, čeprav sta pogosto omenjala tudi tretjega umetnika Bojana Bema, ki so ga Slovenci šteli za slovenskega umetnika, sam pa se je opredeljeval za beograjskega slikarja.

Kot je še povedal nagrajenec, je za platnice svojih knjig desetletja dosledno izbiral Bemove slike. Nazadnje se je zahvalil za nagrado, da jo je lahko prevzel v jami, o kateri govori njegova mladostniška pesem iz leta 1962, ki jo je Danilo Kiš prevedel kot Orfej u jami.

Tolnai je objavil več kot 35 knjig, ki so prevedene v številne jezike. V slovenščino ima prevedeni dve zbirki poezije Babica v rotterdamskem gangsterskem filmu in Kratki rezi.

Madžarska književnost ga je označila za pesnika Jadrana, temeljni steber njegove umetnosti pa je edinstvena tolnaijevska domišljija. Pri svojem delu uporablja tisoče majhnih intimnih mest, izkušenj in vsestranskih kulturnih navdihov, ki jih nato spravlja v svoj literarni kontekst.

Kot je izbiro nagrajenca še utemeljila članica žirije Jutka Rudaš, je za njegovo umetnost značilna odprtost, suverena svoboda prehajanja med državami, pokrajinami, kulturami in tradicijami. "Moč njegovih besedil se najbolje kaže v drobnih praskah in razpokah, v katere svobodno prodira bogata izkušnja madžarske intelektualne dediščine ter eksjugoslovanske kulture in stvarnosti. (...) V njegovih lirskih in proznih delih utripajo tradicija avantgardne domišljije, drznost in lahkomiselnost ter atmosferičnost.

Nagrado mu je v kraški jami Vilenica izročil Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev, ki festival organizira. Podelitev je pospremilo literarno branje letošnjih vileniških gostov in spomin na ustanovitelja festivala Vena Tauferja. Župan Sežane Andrej Sila pa je med drugim izpostavil, da je letošnji festival slavil raznolikost Evrope kot prostora, kjer se stikajo različne kulture, jeziki in tradicije.

Vilenica je tokrat potekala z geslom Raznoliki obraz Evrope. Nanjo so povabili 14 avtorjev iz 12 držav, slovenska avtorica v središču je bila pesnica Barbara Korun. Pisateljsko nagrado Srednjeevropske pobude za mlade avtorje je prejela Tijana Rakočević iz Črne gore, vileniški kristal pa kosovski pisatelj in pesnik Shpetim Selmani.