Torek,
15. 9. 2015,
21.28

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

begunci Slovenija

Torek, 15. 9. 2015, 21.28

8 let, 7 mesecev

Osem vprašanj o beguncih, ki prihajajo v Slovenijo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Dobri dve desetletji po begunski krizi zaradi vojn na območju nekdanje Jugoslavije bi lahko v Slovenijo znova prišel večji val beguncev. Odgovarjamo na nekaj vprašanj, ki se postavljajo ob tem.

Ali bodo začeli begunci množično prihajati v Slovenijo? To je zelo verjetno. Madžarska je namreč končala gradnjo ograje na meji s Srbijo in uvedla zaporne kazni za nezakonit prehod meje. Madžarska razmišlja celo o gradnji ograje na meji z Romunijo, kar bi begunce še bolj preusmerilo proti Hrvaški. Srbi pa že vozijo begunce v Šid, mesto ob hrvaški meji.

Kdaj in v kolikšnem številu bodo begunci prišli v Slovenijo, je odvisno tudi od tega, kako se bo begunske krize lotila Hrvaška. Slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je sicer o morebitnem zaprtju južne meje dejala, da je o tem še prehitro govoriti.

Zakaj so begunci raje izbrali Madžarsko kot Slovenijo? Čeprav je do pot od Preševa, kjer je glavni srbski zbirni center za begunce, do avstrijsko-nemške meje pri Salzburgu najkrajša čez Slovenijo in Hrvaško (po podatkih zemljevida Google 1.192 kilometrov ), so begunci do zdaj raje ubrali pot čez Madžarsko (1.305 kilometrov). Begunci so se za daljšo pot odločili zato, ker bi morali po krajši prestopiti dve meji. Na srbsko-hrvaški meji Hrvaška, čeprav ni članica schengenskega območja, izvaja strog nadzor po schengenskih standardih. Begunci bi se morali na krajši poti spoprijeti tudi s precej zahtevnejšim terenom kot v ravninski Madžarski. Poleg tega velik del srbsko-hrvaške meje poteka po Donavi, ki bi jo morali begunci prečkati. Na vzhodu Slavonije pa veliko težavo predstavljajo tudi minska polja, ki so ostala po vojni v 90. letih. Ko bodo begunci prispeli do Slovenije, jih nato čakajo še Alpe.

Koliko beguncev bi lahko sprejeli in kje? No notranjem ministrstvu pravijo, da bi lahko Slovenija ob nenadnem begunskem valu nastanila nekaj tisoč ljudi. Za zdaj je država predvidela sprejem beguncev na vstopnih točkah šestih občin: v Ilirski Bistrici, Črnomlju, Brežicah, Lendavi, Gradu in Podlehniku.

Sprejemne centre bi lahko postavili v nekaj urah, namestitvene zmogljivosti v sprejemnih centrih, ki jih je država predvidela ob pomoči občin in zasebnikov, pa zadoščajo za nekaj več kot dva tisoč ljudi. Še tri tisoč beguncev bi lahko namestili v šotore.

Avstrija danes uvaja nadzor na svojih mejah, kako bo to vplivalo na voznike iz Slovenije? Za zdaj to še ne bo imelo vpliva. Avstrija namreč nadzor najprej uvaja na madžarski meji in šele pozneje, če bo to potrebno, tudi na drugih mejah. Če bo Avstrija v prihodnjih dneh uvedla nadzor tudi na meji s Slovenijo, bo to zelo verjetno povzročalo zastoje na meji, policisti bodo namreč pregledovali vozila in osebne dokumente.

Predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Andrej Klobasa je v torek dejal, da bi bila to katastrofa za slovenski promet. Klobasa meni, da bi tovorna vozila v tem primeru na meji čakala štiri ure ali več, kar bi prevoznikom povzročilo veliko poslovno škodo.

Kdaj je Slovenija že množično sprejela begunce in kaj bi bilo tokrat drugače? Zaradi vojne na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja se je v Slovenijo zateklo približno 70 tisoč beguncev, veliko jih je stanovalo pri sorodnikih in prijateljih. Begunci z Bližnjega vzhoda s Slovenijo nimajo tesnejših vezi.

Veliko beguncev s Hrvaške in BiH je upalo, da se bodo lahko vrnili domov, kar se je po koncu vojne v drugi polovici devetdesetih let tudi deloma uresničilo. Begunci z Bližnjega vzhoda ne razmišljajo, da bi se v kratkem vrnili v svoje porušene domovine, njihove ciljne države so na severu Evrope, Slovenija pa je zanje le tranzitna država. Medtem ko so bili za begunce z območja nekdanje Jugoslavije njihovi domovi oddaljeni nekaj sto kilometrov, so Irak, Sirija in Afganistan nekaj tisoč kilometrov stran.

Zakaj vsi prihajajo v Evropo? To ne drži. Pravzaprav v Evropo pride le manjšina vseh beguncev. Velika večina beguncev, kar 86 odstotkov, je v državah v razvoju oziroma sosednjih in bližnjih državah. Največ beguncev iz Sirije, ta je imela pred krizo okoli 23 milijonov prebivalcev, prav od tam pa v zadnjem obdobju prihaja največ ljudi, je tako v Turčiji (skoraj dva milijona), Libanonu (1,3 milijona), Jordaniji (630 tisoč), v Iraku (250 tisoč) in Egiptu (130 tisoč).

Kdaj se bo val beguncev končal? Poznavalci predvidevajo, da bi lahko val beguncev usahnil novembra, ko se shladi. A takoj spomladi lahko pričakujemo nov val. Na območjih, od koder prihaja največ beguncev, na primer v Siriji ali Afganistanu, divjajo spopadi med različnimi skupinami, v porastu je islamski ekstremizem, države pa skoraj ne delujejo več. Begunci bodo tako prihajali, dokler se v njihovih državah razmere ne uredijo.