Orban: S prihodom muslimanov se spreminja krščanska identiteta Evrope

Pred začetkom panela, na katerem je sodelovalo kar dvanajst govorcev, je predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli nekoliko razburil z izjavo, da je razočaran, ker so notranji ministri članic EU v torek izrazili pripravljenost sprejeti zgolj Afganistance, ki so sodelovali z EU oz. državami članicami, ne pa tudi drugih, ki se želijo umakniti pred talibanskim režimom.

Slovenski premier Janez Janša je opozoril, da je odločitev Sveta EU dokončna. "Nobena država članica ni pripravljena ponoviti dogodkov iz begunske krize 2015," je dejal.

Tudi grški premier Kiriakos Micotakis je dejal, da si ne želi ponovitve napak iz leta 2015. Še posebej ne, ker je bila Grčija prva žrtev begunske krize in politike, ki je po njegovih besedah razgalila napake evropskih institucij. EU še vedno ni dosegla dogovora glede pakta o migracijah in azilu, je pa bil dosežen dogovor o zavarovanju meja, je poudaril.

Države bi morale same odločati o migracijah

Foto: STA , Sassoli je opozoril, da sicer vse to drži, a da bi morale biti članice solidarne in da nobena ne bi smela biti prepuščena sama sebi zaradi geografskega položaja. To velja za Grčijo, Italijo in druge sredozemske države, zdaj pa tudi za baltske države in Poljsko, je dejal. Človek, ki pride v Grčijo, vstopi pravzaprav v EU, in tega bi se morali zavedati vsi voditelji članic ter odgovoriti tudi na vprašanje, kako rešiti vprašanje migracij, če EU ne bodo dali novih pristojnosti.

A madžarski premier Viktor Orban je menil, da bi iskanje odgovorov na vprašanje migracij moralo biti prepuščeno državam samim. Migracije bi bilo treba ustaviti, ker da prihajajo samo muslimani, s tem pa se spreminja "krščanska kulturna identiteta Evrope".

Orban Šuici dejal, naj raje podpre tradicionalno družino

Z njim se je strinjal češki premier Andrej Babiš, ki je opozoril tudi na varnostne probleme, zlasti nevarnost terorizma, ki da ga prinašajo neregularne migracije. Nezakonite migracije je treba ustaviti zunaj EU, predvsem pa je treba ustaviti tihotapce, ki so z nezakonitimi migracijami leta 2016 zaslužili šest milijard evrov, je dejal.

Podpredsednica Evropske komisije ter komisarka za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica je sicer dejala, da bi eden od odgovorov na demografske izzive Evrope lahko bile tudi urejene, načrtovane migracije. A je takoj naletela na ostro nasprotovanje Orbana, ki ji je dejal, naj se raje posveti podpori tradicionalni družini. Za družinske vrednote se je zavzel tudi generalni tajnik Svetega sedeža, kardinal Pietro Parolin.

Razprava tudi o širitvi EU

Razvnela se je tudi razprava o širitvi EU, kar bo v okviru BSF sicer tema posebnega panela danes popoldne. Zbrani voditelji članic EU so podprli širitev na Zahodni Balkan, ker da bo to okrepilo EU. Orban je dejal, da je ključna predvsem Srbija. A EU bolj potrebuje Srbijo kot obratno, predvsem zaradi geopolitike, je menil.

Foto: STA ,

Slednjo dilemo je nato podčrtal srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je dejal, da v Srbiji navdušenje za članstvo v EU usiha. Regija pa si že sama ustvarja priložnosti za gospodarski napredek.

Opozoril je tudi, da EU ne izpolni svojih obljub − to je na svoji koži grenko izkusila predvsem Republika Severna Makedonija, ki je za odpravo grške blokade celo spremenila svoje ime, da bi začela pogajanja o članstvu v EU. A zdaj jo blokira Bolgarija. Podobne usode se bojijo tudi v drugih državah regije, je dejal Vučić.

Babiš je vprašanje širitve povezal s problemom boja proti nezakonitim migracijam in se ponovno zavzel za širitev območja schengna tudi na države Zahodnega Balkana. Kako se bo širila EU, če se ne da niti schengna, je bil kritičen.

Hrvaški premier Andrej Plenković je spomnil, da Hrvaška že dolgo čaka na članstvo v schengnu, ki pa danes ni isti, kot je bil, ko so za zanj zaprosili.

Plenković je tudi menil, da današnja razprava na Bledu odraža odnose znotraj EU − obstaja veliko različnih stališč glede številnih vprašanj, iskanje skupnih rešitev pa je težavno. Slovaški premier Eduard Heger je ob tem dejal, da se bodo rešitve vedno našle, če se bomo strinjali o skupnih vrednotah. A je hkrati odprl tudi vprašanje o tem, ali strinjanje o skupnih vrednotah še obstaja.