"Odpustiti ne pomeni pozabiti"

Ob koncu praznovanj, ki so jih pripravili ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov, sta danes Študijski center za narodno spravo in vojaški vikariat organizirala odprtje fotografske razstave, položitev venca ob spomeniku na veleposlaništvu ZDA in sveto mašo za žrtve vseh totalitarizmov.

Monografija s fotografijami umika čez Ljubelj Razstava prikazuje fotografije, zbrane v monografiji z naslovom Umik čez Ljubelj. Posnel jih je takrat znani ljubljanski fotograf Marjan Kocmur, ko so se slovenska narodna vojska in civilisti pred komunističnim nasiljem neposredno po končani drugi svetovni vojni umaknili v Vetrinj na avstrijskem Koroškem.

Odprtje razstave je direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver pospremila z besedami: "Dan spomina je nenehen spomin na dejstvo, da nam demokracija ni dana enkrat za vselej, pač pa si je zanjo treba vedno znova prizadevati in jo ohranjati, saj smo prihodnjim generacijam dolžni zapustiti demokratično in svobodno družbo."

"Tu smo, da se spomnimo nevarnosti tišine" Valič Zverova, namestnik veleposlanika ZDA David Burger in nekdanji vojaški vikar in zdajšnji stolni župnik Jože Plut so pred spominsko ploščo žrtvam totalitarizmov pred ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani položili cvetje.

V nagovoru je Burger poudaril nevarnost tišine, nevednosti in ravnodušnosti do zločinov. Spomnil je na pakt Ribbentrop-Molotov, ki je tlakoval grozljivo usodo mnogih Evropejcev, danes pa se ZDA in EU skupaj spominjata vseh žrtev nečloveških sistemov, ki sta jih ustvarila Hitler in Stalin.

Plut pa je poudaril, da "umorjenim in pobitim žrtvam vseh totalitarizmov pripada dostojen grob z imenom in priimkom. Žrtvam, ki so morale desetletja živeti dvojno življenjem, ki niso mogle živeli s svojo vestjo, prepričanjem ali vero, pa pripada vsaj opravičilo države," je dejal.

Molitve za žrtve, krvnike in slovenski narod Spominsko obeležje se je končalo v ljubljanski stolnici, kjer je pomožni škof Franc Šuštar daroval mašo za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. "Danes, ko darujemo sveto mašo za žrtve totalitarizmov, najprej molimo prav za žrtve, ki so trpeli od nasilnikov, ki so umrli, bili zatirani ali so trpeli hude krivice. Potem pa molimo tudi za tiste, ki so delali slabe stvari in bili nasilni do svojih bližnjih. Tudi ti ljudje so žrtve svojih zlaganih ideologij, prevare hudega duha in svojih zavrženih dejanj. Na tretjem mestu pa molimo tudi za naš narod, da bi vse posledice totalitarizmov, ki jih čutimo še danes, Gospod premagal ter nam podaril moč, da bi živeli s sadovi Svetega Duha," je dejal v pridigi.

Svoj nagovor je sklenil z željo, "da ne bi zašli v nove totalitarizme. Morda novi totalitarizmi niso vodeni od enega ali manjše skupine ljudi, ampak od določene miselnosti. Pomislimo na totalitarizem, ki ga čutimo v samovoljnem odnosu do življenja, posebej do življenja nerojenega otroka; v čudnem odnosu do družine in zakona, ki je sveta stvar; v odnosu do pravičnosti in solidarnosti; v javnem mnenju in potrošništvu."

"Odpustiti ne pomeni pozabiti" V kratkem kulturnem programu, ki ga je pripravil vojaški vikariat, je zbrane nagovoril zgodovinar Renato Podbersič mlajši. Navajal je filozofinjo judovskega rodu Hannah Arendt, ki je totalitarizme "označila za popolnoma nov politični sistem, v katerem sta osnovni izkustvi ljudi osamljenost in nemoč in za katerega je bistveno, da si prizadeva spremeniti človeško naravo ter degradirati človeka kot osebo".

Končal je z opozorilom, da odpustiti ne pomeni pozabiti in da je "naloga vseh nas, ki verjamemo, ki smo zavezani Resnici, ki nam ni vseeno za preteklo in prihodnost, da ohranjamo spomin na brate in sestre iz časov, za katere ne bi želeli, da se ponovijo".