Ponedeljek, 11. 10. 2021, 9.18
9 mesecev, 2 tedna
Odpadna hrana: Pridružite se najobsežnejši nacionalni raziskavi
Na žalost ne pretiravamo, če trdimo, da je odpadna hrana eden največjih problemov, s katerimi se danes spopada človeštvo. Med 33 in 50 odstotki vse hrane, ki jo pridelamo po vsem svetu, nikoli ne zaužijemo, ta odpadna hrana pa je vredna več kot 865 tisoč evrov oziroma milijardo dolarjev.
Zavržena hrana zelo škodljivo vpliva na okolje. Za pridelavo hrane, ki je na koncu nikoli ne zaužijemo, potrebujemo več kopnega, kot ga predstavlja celotna Kitajska.
Hrana je večja okoljska težava, kot si priznavamo. Ne le da s tem zavržemo vse vire, ki smo jih porabili za ustvarjanje nezaužite hrane (zemlja, voda, delovna sila, energija, proizvodnja, embalaža itd.), ampak se na odlagališčih, kjer velika večina odpadne hrane konča, razgradi brez dostopa do kisika in ustvarja metan, ki je veliko bolj škodljiv kot ogljikov dioksid.
Čeprav se nam zdi, da se ta problematika ne nanaša na nas osebno, pa se moramo zamisliti nad dejstvom, da polovico hrane povzročimo v gospodinjstvih. Po eni strani torej mi kot posamezniki predstavljamo polovico problema, a to pomeni, da imamo v rokah tudi polovico rešitve.
Svoj del rešitve lahko prispevate tudi s tem, da začnete voditi dnevnik odpadne hrane. Pri tem ne boste sami, saj vam ministrstvo za okolje in prostor ter sodelavci projekta LIFE IP CARE4CLIMATE ponujajo možnost, da se priključite najobsežnejši nacionalni raziskavi o odpadni hrani v slovenskih gospodinjstvih.
Slovenija meri količine odpadne hrane v gospodinjstvih
Projekt Dnevniki odpadne hrane v izvedbi Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije bo najobsežnejša raziskava o količinah odpadne hrane v gospodinjstvih v Sloveniji. Trajal bo od 1. oktobra do 30. novembra 2021.
Pridruži se tudi ti in začni sedemdnevno vodenje kuhinjskega dnevnika ter s tem pomagaj pri največji raziskavi o zavrženi hrani v gospodinjstvih pri nas.
SODELUJ
Oktobra in novembra na ministrstvu za okolje in prostor prek projekta LIFE IP CARE4CLIMATE prvič izvajajo takšno raziskavo s področja odpadne hrane. "Sodeluje lahko vsako gospodinjstvo ne glede na število članov, sodelovanje je povsem prostovoljno, vsi podatki pa bodo po analizi objavljeni samo kot vsote in povprečja," je vsa slovenska gospodinjstva k sodelovanju povabila Lara Habič z ministrstva za okolje in prostor, sektor za ravnanje z odpadki.
Z raziskavo bodo poskušali poiskati odgovore na vprašanje, kakšen je realni delež odpadne hrane med biološkimi odpadki in kakšna je sestava odpadne hrane. To pomeni, kolikšen del je še užitne hrane in kolikšen del je neužitnega dela – neužitni del so olupki, lupine in koščice – ter katere vrste hrane najpogosteje zavržemo (ali so to kruh in pekovski izdelki ali mlečni izdelki, testenine, zelenjava) in zakaj. Med razlogi, da hrana konča v smeteh, je lahko pretečeni rok, prevelika količina ali da nam nekaj ni všeč. Nekaj živil konča tudi v kuhinjskih odtokih, kot so pijače ali mlečni izdelki.
Znano je, da je lani vsak od prebivalcev zavrgel 68 kilogramov hrane. Z rezultati raziskave bi dopolnili statistične podatke. Če želimo na ravni Slovenije sprejeti ukrepe za zmanjšanje količin odpadne hrane v Sloveniji, moramo najprej vedeti, koliko je takšne hrane. "Glede na to, da že imamo preračune statističnega urada, želimo dobiti konkretne podatke. Ko jih bomo imeli, se bomo lahko primerjali z evropskim povprečjem," je dodala Lara Habič.
Slovenija bo namreč leta 2022 začela poročati Evropski uniji oziroma Eurostatu. Vse skupaj sledi cilju prepolovitve količin odpadne hrane, ki so si ga v okviru Agende za trajnostni razvoj zadali Združeni narodi. Količine moramo za polovico zmanjšati do leta 2030, ker pa projekt traja do leta 2026, ocenjujejo, da bi do takrat lahko dosegli 30-odstotno zmanjšanje. Potem bodo na voljo še štiri leta, ko bodo lahko spremenili ukrepe.
Kako voditi dnevnik?
Gospodinjstva, ki bodo sodelovala v raziskavi, bodo sedem zaporednih dni beležila vrsto hrane, ki jo zavržejo, njeno sestavo (užitni ali neužitni del) in navedla podatke o tem, kako so s to hrano ravnala – so jo zavrgla med biološke odpadke ali na kompost.
Pomembno je le, da dnevnik izpolnjujete sedem dni zapored. Osmi dan lahko podatke še popravljate, deveti dan pa prejmete rezultate za svoje gospodinjstvo. Poleg tega, katero vrsto hrane najpogosteje zavržete, boste videli tudi, kateri izdelki najbolj izstopajo.
Na koncu morate odgovoriti še na nekaj vprašanj o tem, kakšne aktivnosti že izvajate za to, da zavržete manj hrane, in kakšne aktivnosti še nameravate uvesti, kot na primer tehtanje in načrtovanje jedilnika za ves teden naprej.
Meritve kot dobra priložnost za celotno družino
Kot ocenjuje Lara Habič, je odziv ljudi za sodelovanje zelo dober, čeprav vodenje dnevnika zahteva nekaj truda – kar sedemkrat je treba stehtati vsako vrsto odpadne hrane in določiti, ali gre za užiten ali neužiten del, ter vse zabeležiti. Prijavljajo se družine, ki v meritve vključijo tudi otroke. Merijo pa samo hrano, ki jo zavržemo doma.
Vemo, da hrana ni za stran, pa vendar …
"Nisem še srečala človeka, ki bi rekel, da ni prav, da hrano mečemo stran. Vsi se strinjamo, da je metanje hrane stran etično sporno. Marsikdo se ne zaveda, da ima to tudi okoljske posledice. Če eno tretjino hrane, ki jo pridelamo, zavržemo, to pomeni, da zavržemo tudi eno tretjino vseh virov – vode, kmetijskih površin, energije in dela – ki so bili vloženi v pridelavo hrane," je pojasnila Lara Habič.
Dnevniki so dobra metoda tudi zato, ker na začetku ocenimo, koliko hrane zavržemo v enem tednu. Lahko ocenimo, da je teh odpadkov nekaj kilogramov, pa se na koncu izkaže, da jih je 12 kilogramov.
Številke rastejo povsod
V gospodinjstvih v vseh državah vsako leto "pridelamo" vedno več odpadne hrane. "Želim si, da bi se ta krivulja obrnila navzdol, ampak mislim, da moramo veliko narediti predvsem posamezniki. Nekaj stvari je mogoče urediti sistemsko. Če je v Sloveniji več kot polovica odpadne hrane iz gospodinjstev, moramo začeti v gospodinjstvih, pri sebi," je dodala Lara Habič.
Vodenje dnevnikov bi ponovili še enkrat spomladi in potem naredili celoten krog še leta 2024, da bi lažje raziskali napredek.
USTVARI DNEVNIK
Postani zaveznik planeta in pomagaj, da Zemlja zadiha s polnimi pljuči
Kuhinjski dnevniki odpadne hrane so nastali kot del projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007). Gre za integralni projekt, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih deležnikov spodbuja k izvajanju ukrepov, s katerimi bo Slovenija učinkoviteje dosegla cilj zmanjšati izpuste toplogrednih plinov (TGP) do leta 2030 in hitrejši prehod v nizkoogljično družbo.
