Sreda, 9. 10. 2024, 17.55
4 ure, 19 minut
Odlok o zaostrenih varnostnih razmerah v zaporih. Kaj se bo zgodilo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Izdajo odloka o zaostrenih razmerah v zaporih vladi omogoča že veljavna novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.
Da so slovenski zapori prezasedeni, pravosodnih policistov pa je premalo, ni nič novega. A trenutno stanje, ko je zasedenost zaporov 140-odstotna, v Ljubljani kdaj tudi 200-odstotna, je doseglo kritično točko. Bojan Majcen, generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, je večkrat poudaril, da so že v taki stiski, da prostore, namenjene rekreaciji, spreminjajo v bivalne prostore, ki nimajo ustreznih sanitarij, postelje iz 70. let, ki so jih že odslovili, pa so prebarvali in vrnili v uporabo. Ker je pravosodnih policistov premalo, zapornikov ne morejo spremljati na sodišče in zato obravnave odpadajo. "Tega si pred tremi, štirimi leti nismo mogli predstavljati, zdaj se to dogaja kot po tekočem traku. To bo imelo dolgotrajne posledice," je v oddaji Ob osmih na Radiu Slovenija dejal Majcen in poudaril, da tako hudo, kot je zdaj, ni bilo še nikoli. Vladi so zato predlagali, naj izda odlok o zaostrenih varnostnih razmerah v zaporih zaradi prezasedenosti.
DZ je septembra sprejel novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, na podlagi katere je uprava za izvrševanje sankcij vladi poslala predlog, naj zaradi prezasedenosti zaporov izda odlok o zaostrenih varnostnih razmerah.
Novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ob zaostrenih varnostnih razmerah zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zaporih predvideva tri ukrepe, in sicer odlog nastopa kazni, začasno prekinitev prestajanja zaporne kazni in možnost, da naloge pravosodnih policistov opravljajo tudi drugi zaposleni v upravi, ki so v preteklosti že delali kot pravosodni policisti.
Uprava je vladi predlagala dva izmed teh ukrepov, in sicer prekinitev prestajanja kazni iz razloga prezasedenosti in aktivacijo nekdanjih pravosodnih policistov.
Trenutno je v slovenskih zaporih 1.824 oseb, kapaciteta zaporov je 1.299. Največja težava je v moških zaporih v Ljubljani. Tukaj je zasedenost tudi 200-odstotna. Idealno bi bilo, da bi bili zapori zasedeni med 70 in 80 odstotki, saj bi to pristojnim omogočilo maneverski prostor za premeščanje.
Majcen: Ne bo šlo za prisilno mobilizacijo pravosodnih policistov
Kot je na Radiu Slovenija pojasnil generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen, pogovori z zaposlenimi ali nekdanjimi zaposlenimi, ki so v preteklosti že opravljali delo pravosodnih policistov, že potekajo. Ob tem je zavrnil namigovanja, da naj bi šlo pri tem za prisilno mobilizacijo.
Kar nekaj polemik je povzročil tudi ukrep o prekinitvi prestajanja zaporne kazni, čeprav ta v danes veljavni zakonodaji že obstaja. Uporablja se že vrsto let, tudi v času epidemije koronavirusa, ko so kazen prekinili manj kot 200 obsojencem. Doslej so obsojenci lahko iz zapora začasno odšli zaradi hude bolezni, v primeru hude bolezni člana obsojenčeve ožje družine ali smrti v družini in zaradi neodložljivega dela. S sprejetim odlokom pa bi med razloge za predčasno izpustitev iz zapora uvrstili tudi prenatrpanost zaporov. Ob tem Majcen poudari, da bo pri prekinitvi kazni ključna varnostna presoja.
Vsak primer v okviru možnosti izreka prekinitve prestajanja zaporne kazni bodo temeljito proučili in pretehtali. Pri tem bodo upoštevali vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo tega ukrepa. Med temi so osebnost obsojenca in njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja kaznivega dejanja, način nastopa kazni in mogoči odprti kazenski postopki. Ob tem so tudi na ministrstvu za pravosodje povedali, da bo pri presojanju tega, kdo bo izpuščen, v ospredju varnostni element, zato da je strah državljanov pred poslabšanjem splošne varnosti neupravičen.
Tujci ostajajo za zapahi
"Prišlo je tako daleč, da smo morali postelje iz 70. let, ki smo jih že odslovili, vračati, jih prebarvati in vrniti v uporabo. Določene fitnese, prostore za rekreacijo, smo spremenili nazaj v zaporniške sobe brez ustreznih sanitarij," je razmere v slovenskih zaporih pred mesecem dni poslancem opisal Bojan Majcen.
Kot je pojasnil Majcen, bodo tega ukrepa deležni posamezniki, ki jim zaupajo, ki že imajo izhode iz zapora ali pa so se za prestajanje kazni odločili sami. Ukrep bo veljal le za obsojence, priporniki bodo iz tega izvzeti. Podobno velja za tujce. "Tujci odpadejo, ker imajo skoraj vsi izrečen varnostni ukrep izgona iz države," je opozoril Majcen in ob tem dodal, da pretiranega zanimanja za začasno prekinitev prestajanja kazni ni, saj v tem obdobju čas prestajanja kazni ne bo tekel. Kdo natančno bo začasno izpuščen, za zdaj še ni znano. V začetni fazi naj bi bilo izpuščenih okoli 30 obsojencev.
Trenutna zasedenost zaporov je 140-odstotna, delež varovanih oseb na posameznega pravosodnega policista pa je dosegel 3,5 varovane osebe, medtem ko zakon predvideva 2,5 varovane osebe. To pomeni, da so zaostrene varnostne razmere zaradi prostorskih in kadrovskih težav že podane.
Eden izmed dejavnikov, ki je pripeljal do takšnega stanja, je spremenjena struktura zapornikov. "Struktura zaprtih se je popolnoma spremenila. Nikoli v zgodovini ni bila polovica zaprtih tujcev," pove Majcen. Tudi pravosodna ministrica Andreja Katič je nedavno ocenila, da je glavni vzrok povečanja prezasedenosti zaporov migrantski val, na katerega država ni bila pripravljena.
Nabor kandidatov, ki so delali kot pravosodni policisti in so pripravljeni prevzeti naloge teh s polnimi pooblastili, že pripravljajo. Gre za javne uslužbence, ki so trenutno zaposleni na drugih delovnih mestih v upravi, posameznike, ki so bili v preteklosti zaposleni v upravi kot pravosodni policisti in so trenutno zaposleni pri drugem delodajalcu, ter upokojene sodelavce.
Vlada na potezi
Na ministrstvu za pravosodje so odlok, ki bi omogočal začasen odhod iz zapora, že pripravili in ga poslali na vlado. Pogoji za uveljavitev novele zakona so torej izpolnjeni. Zdaj je na potezi vlada, ki bi lahko odločitev sprejela že ta teden. Vlada lahko začasne ukrepe skladno z zakonom določi za največ tri mesece. Če zaostrene varnostne razmere v zavodih trajajo dlje kot tri mesece, lahko vlada z odlokom njihovo trajanje na predlog ministra podaljša, vendar vsakič najdlje za tri mesece.
V Sloveniji se te dni mudijo predstavniki odbora za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja. Med drugim so se predstavniki odbora v Svetu Evrope že včeraj prepričali o razmerah v naših zaporih. Zaradi slabih razmer je Slovenija izplačala že za okoli 360 tisoč odškodnin. Po besedah Majcna je trenutno v postopku devet primerov.
K izboljšanju prostorskih razmer v slovenskih zaporih bo vsaj deloma pripomogel novi zapor v Dobrunjah pri Ljubljani, gradnja katerega naj bi bila končana prihodnje leto. "Upamo, da bo v marcu zgrajen. Potem bo potekalo šolanje za zaposlene in v jesenskem času bi začeli seliti v nov zapor," je za Radio Slovenija pojasnil Majcen.
