Obletnica vrnitve v normalnost: Demos je porazil partijo

Dogajanje je bilo del širšega pretresa, ko se je rušil vzhodni socialistični blok in sta razpadali Sovjetska zveza in Jugoslavija. Nekaj dni pozneje kot v zbor občin in v družbenopolitični zbor, v katerem smo prvič po desetletjih dobili zastopnike političnih strank, izbranih na relativno svobodnih volitvah, so volivci izvolili še predstavnike v zbor združenega dela. Vsakega od treh domov so izvolili po drugačnem volilnem sistemu. Le v zboru združenega dela Demos ni dobil večine.

Iz socialistične republike nastane država

Na volitvah 8. aprila 1990 sta bila za delegata, s čimer sta začela svojo pot v državni politiki, izvoljena današnji premier Janez Janša in predsednik republike Borut Pahor.

Foto: STA ,

Janša je v Peterletovi vladi, ki je po volitvah prevzela oblast, postal obrambni minister. Položaj je prevzel praktično iz zapora, kamor ga je z jugoslovansko vojsko (JLA) strpala prejšnja slovenska oblast po montiranem političnem procesu, ki je sprožil velik revolt med ljudmi, znan kot afera JBTZ. 

Za predsednika družbenopolitičnega zbora je bil po volitvah izvoljen Ludvik Toplak, za šefa zbora občin Ivan Bizjak, vodenje zbora združenega dela pa je prevzel Jože Zupančič. Volitve delegatov političnega zbora in zbora občin so bile 8. aprila, volitve delegatov zbora združenega dela pa 12. aprila, ko so bile tudi lokalne volitve.

Posnetek Toneta Stojka, ki ga hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije, kaže čas volilne kampanje pred prvimi demokratičnimi volitvami.

Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Z večino v dveh od treh domov skupščine je koalicija Demos pozneje naglo prevzela izvršno oblast. Za predsednika celotne skupščine je bil maja 1990 izvoljen France Bučar, prvi premier je teden pozneje postal Peterle, ker so krščanski demokrati med strankami v koaliciji Demos na volitvah dobili največji delež.

V dveh letih, kolikor je Peterletova vlada zdržala, so se zgodile dramatične spremembe: iz nekdanje republike je po plebiscitu in kratki vojni ob razglasitvi samostojnosti leta 1991 nastala država. S privatizacijsko in denacionalizacijsko zakonodajo se je začel prehod iz socialističnega v tržno gospodarstvo. Z novo ustavo pa je bil konec leta 1991 povsem preoblikovan politični sistem, v katerem so zagotovljene svoboščine ljudi: svobodne volitve, svoboda tiska in govora, pravica do lastnine ...   

Večina od 240 delegatov, ki so bili izvoljeni, je po razpadu Demosa aprila 1992 za premierja izvolila Janeza Drnovška. Vzpon Drnovška, ki je s konstruktivno nezaupnico oblast prevzel z delom strank, ki so bile prej v Demosu, in zato v vladi ohranil številne ministre, se je začel leta 1989, ko so volivci v Sloveniji že na splošnih in relativno demokratičnih volitvah volili predstavnika republike v zveznem predsedstvu socialistične Jugoslavije. Na njih je Drnovšek presenetljivo premagal partijskega kandidata Marka Bulca. Drnovšku je na prvih volitvah v državni zbor konec leta 1992 izvršno oblast v državi uspelo ohraniti. Koalicijsko se je po teh volitvah povezal s krščanskimi demokrati prejšnjega premierja Peterleta. Za predsednika vlade je bil Drnovšek izvoljen skupaj štirikrat, nazadnje po volitvah leta 2000. Drnovšku se je približal Janša, ki je bil za šefa vlade izvoljen trikrat, Janši pa je edinemu do zdaj uspelo mandat končati z istimi koalicijskimi partnerji v obdobju 2004-2008.