Četrtek, 26. 5. 2022, 16.33
2 leti, 5 mesecev
Ob dnevu slovenskega krvodajalstva: "Vaša kri mi je rešila življenje, darujte kri tudi vi!"
Ob dnevu slovenskega krvodajalstva, ki ga obeležujemo 4. junija, so na novinarskem dogodku predstavili navdihujočo zgodbo, takšno, ki je na meji mogočega, ko štejejo minute, resnično zgodbo s srečnim koncem. Izpostavlja velik pomen krvodajalstva za nemoteno preskrbo s krvjo in prepleteno delovanje zdravstva. V imenu bolnikov in zdravstva se zahvaljujejo vsem krvodajalkam in krvodajalcem, ki v Sloveniji redno darujejo kri, saj rešujejo številna življenja in omogočajo zdravljenje bolnikov. Praznovanje dneva krvodajalcev poteka v okviru krvodajalske iniciative Daruj energijo za življenje, v kateri že 12. leto združujejo energijo Zavod za transfuzijsko medicino, Rdeči križ Slovenije in Petrol.
Dogodek ob dnevu slovenskega krvodajalstva.
Za pokritje dnevnih potreb bolnikov in zdravstva po krvi vsak delovni dan potrebujemo povprečno 350 krvodajalcev. Zato je redno ozaveščanje javnosti o pomenu krvodajalcev in krvodajalstva izjemno pomembno. Žal se tega pogosto zavemo šele takrat, ko mi ali naš bližnji potrebuje kri.
To je v svoji skoraj neverjetni zgodbi s srečnim koncem izkusil 22-letni Siniša Milunović iz Kočevja, ki je februarja letos preživel padec z osmih metrov pri delu na višini. Za zdravljenje bolnikov in pri operativnih posegih se ponavadi potrebuje od pet do deset enot krvi, za njegovo reševanje in zdravljenje pa so potrebovali skoraj 200 enot krvi oziroma skoraj sto litrov krvi, ki jo je prispevalo 200 krvodajalcev.
Družina Milunović.
Zaradi njih njegovo življenje teče dalje, zato se jim ob prazniku krvodajalcev skupaj z družino iskreno zahvaljuje: "Hvala vsem, ki ste sodelovali pri mojem reševanju, hvala vsem krvodajalcem, da sem danes živ in zdrav. Darujte kri še vi, meni je rešila življenje." Zahvaljujoč strokovnosti in odzivnosti vseh zdravstvenih delavcev, ki so sodelovali, danes kljub težki poškodbi živi normalno življenje. Spoznajte njegovo zgodbo.
Kako pomembna sta delovanje celotnega sistema zdravstva in odlična koordinacija posameznih dejavnosti na terenu, se dobro zaveda Primož Velikonja, vodja reševalcev v ZD Kočevje, ki je bil tistega usodnega dne prvi na kraju nesreče: "Pri nas so zelo pomembne minute. Ko je 14. februarja letos zazvonil telefon, so minute 'zlate ure' začele teči … To pomeni, da je treba poškodovanca oskrbeti in predati v operacijsko dvorano v manj kot eni uri. Na terenu ni krvi za transfuzijo, ki jo tak poškodovanec ponavadi potrebuje."
Ključna je bila tudi odločitev reševalne ekipe, da pokličejo helikopter za pravočasen prevoz v UKC Ljubljana. "Pomembno je, da se hitro odzovemo, da je poskrbljeno za najnujnejšo oskrbo na terenu in da imamo možnost helikopterskega prevoza po Sloveniji z usposobljeno ekipo, ki bolnika spremlja in ga preda v nadaljnje zdravljenje," je povedal Primož Trunk, zdravnik specialist helikopterske enote nujne medicinske pomoči.
Dr. Primož Trunk, zdravnik helikopterske enote.
Pri hudih poškodbah in večjih nesrečah se po oceni stanja poškodovanca in potrebi po krvi sproži protokol množične transfuzije, pojasnjuje anesteziologinja Martina Gubina: "V teh primerih potrebujemo veliko količino krvi v zelo kratkem času, to pomeni v nekaj minutah, da zagotovimo dostavo kisika možganom, da bo ta bolnik pozneje imel tudi kakovostno življenje."
Bolnika je obravnavala skupina kirurgov – nekateri so zaradi zahtevnosti posega prišli na pomoč tudi v svojem prostem času –, ki je bila del večje multidisciplinarne skupine zdravnikov intenzivistov, interventnih radiologov, anesteziologov, radiologov, medicinskih sester ter fizioterapevtov, ki so vsak na svojem področju prispevali svoj delež v fazi zdravljenja. "Sinišo smo obravnavali zaradi hude poškodbe jeter, ki je povezana z od 60- do 70-odstotno verjetnostjo smrti predvsem zaradi hude krvavitve. Uspešno zdravljenje bolnika je rezultat vrhunskosti in znanja, ki jo premore naša ustanova, in dokaz o dobrem delu. Seveda pa je treba poudariti, da bi bili naši napori brezupni, če ne bi imeli zvestih krvodajalcev, ki darujejo kri in s tem omogočajo življenje soljudem," je pojasnil kirurg Blaž Trotovšek iz UKC Ljubljana.
Reševanje takih poškodb pa ne bi bilo mogoče brez darovane krvi krvodajalk in krvodajalcev na krvodajalskih akcijah, ki jih po Sloveniji vsak delovni dan organizira Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji. Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalstvo, Rdeči križ Slovenije: "Življenjsko pomembno je, da ljudje darujejo kri in tako zagotavljajo nemoteno delovanje zdravstvenega sistema v Sloveniji ter da se krvodajalcem znova in znova pridružujejo tudi mladi, novi krvodajalci, od tega je namreč odvisna prihodnost našega zdravstva. Ukrepi za obvladovanje covida so omejevali organiziranje krvodajalskih akcij za mlade krvodajalce, zato se v letošnji akciji posvečamo prav njim."
Hvala organizatorjem, prostovoljcem, podpornikom krvodajalstva, zdravstvenemu in strokovnemu osebju, ki skrbijo, da lahko marsikatero življenje teče dalje. Hvala za podporo tudi vsem medijem, ki z ozaveščanjem že vsa leta podpirajo akcijo. S skupnimi močmi smo k darovanju v zadnjih 11 letih (2011–2022) privabili več kot sto tisoč novih krvodajalcev.
Skupinska fotografija (od leve proti desni): Polonca Mali, transfuziologinja, Zavod RS za transfuzijsko medicino, Primož Velikonja, vodja reševalcev, ZD Kočevje, dr. Primož Trunk, zdravnik helikopterske enote nujne medicinske pomoči; Siniša Milunović, poškodovanec, dr. Blaž Trotovšek, kirurg, UKC Ljubljana Martina Gubina, anesteziologinja, UKC Ljubljana, Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalstvo, Rdeči križ Slovenije.
KRVODAJALSTVO V SLOVENIJI
Tradicija darovanja krvi pri nas je dolga, saj so 4. junija 1945, torej pred 77 leti, v Sloveniji odvzeli in shranili prve steklenice krvi.
Krvodajalstvo predstavlja pomemben del zdravstvenega sistema. V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri. Letno se za darovanje krvi odloči približno sto tisoč prostovoljnih krvodajalcev, kar omogoča zagotavljanje potreb po krvi našega zdravstva.
Pomen krvodajalstva je izjemen, saj kri bolniki potrebujejo prav vsak dan, zato potrebujemo kar 350 krvodajalcev na dan.
Kako lahko darujem?
Rdeči križ Slovenije skupaj s transfuzijsko službo čez leto organizira več kot 1.180 krvodajalskih akcij. Na terenskih krvodajalskih akcijah zberejo skoraj polovico vse zbrane in potrebne krvi. Akcije se lahko udeležite le ob predhodni najavi. Naročite se lahko vsak delovnik.
Kri lahko darujete tudi v transfuzijskih centrih po vsej Sloveniji. Obvezno je predhodno naročilo.
Morebitne krvodajalce, ki so pripravljeni priti na odvzem krvi takrat, ko jih potrebujejo, vabijo tudi k vpisu v bazo.
Kdo lahko daruje?
Krvodajalec je lahko vsaka polnoletna, zdrava oseba, stara od 18 do 65 let, ki ustreza merilom za izbor krvodajalca. Merila, ki jim mora krvodajalec ustrezati, so podrobneje opisani na spletni strani www.ztm.si in www.daruj-kri.si v zavihku Lahko darujem?.
Pokrovitelji projekta so Zavod RS za transfuzijsko medicino, Rdeči križ Slovenije in Petrol.
Naročnik oglasnega sporočila je DARUJ KRI.
