Sreda,
22. 1. 2014,
17.12

Osveženo pred

12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

holokavst Maribor Judje

Sreda, 22. 1. 2014, 17.12

12 mesecev

O tragični zgodbi mariborskih Judov pred svetovnim dnevom holokavsta

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Usoda sicer maloštevilnih mariborskih Judov v obdobju holokavsta je bila bridka in tragična. Kot je tragična zgodba šestih milijonov Judov, ki so umrli v nacističnih koncentracijskih taboriščih.

Številke namreč niso tako pomembne, saj se za vsakim imenom skriva zgodba, sploh če je tako tragična.

To je eno od sporočil razstave o holokavstu Zvezdna proga, avtorjev Borisa Hajdinjaka, Klemna Bervarja in Andreje Babšek, ki je nastala v sodelovanju Mariborske knjižnice, Sinagoge Maribor in Prve gimnazije v Mariboru. Kot gostujočo razstavo so jo pred svetovnim dnevom holokavsta, 27. januarja, danes odprli v Muzeju novejše zgodovine v Celju.

Mariborske žrtve holokavsta Razstava pod naslovom Zvezdna proga prepleta ključne simbole holokavsta, železniške transporte in progaste taboriščne obleke, kot opomin in spomin na eno največjih morij v zgodovini človeštva. Njeno jedro, s številnimi dokumenti in fotografijami, predstavlja usoda judovskih družin Kohnstein in Singer, ki sta pred vojno živeli v Mariboru.

V Mariboru je sicer takrat živelo kakšnih sto pripadnikov judovske skupnosti, zgodovinar Boris Hajdinjak iz Prve gimnazije v Mariboru, eden od avtorjev razstave, pa je s svojimi raziskavami zbirke imen žrtev največjega svetovnega muzeja holokavsta na svetu Yad Vashem v Jeruzalemu ugotovil, da je bilo v Mariboru 25 žrtev holokavsta.

Naj spomin ne živi le ob spotikanju ob tlakovce Leta 2011 so razstavo prvič postavili v Mariboru, z njo pa so, kot je povedal Hajdinjak, dali pobudo za postavitev spominskega obeležja, tako imenovanega Stolpersteina – tlakovcev spomina, v okviru akcije, ki se je sicer začela že pred dvajsetimi leti v Nemčiji. Kot spomin na žrtve druge svetovne vojne (ne samo Jude). V tlakovcih so vpisana imena, priimki in rojstni podatki in usoda človeka oziroma žrtve.

"Logika je takšna, da ta spomenik človek vidi samo naključno, ker se spotakne ob njem oziroma ga večina sploh ne opazi. Takšen je žal simbolično večkrat spomin na žrtve druge svetovne vojne," še pravi Boris Hajdinjak. Postavitev tlakovcev spomina na Ulici Kneza Koclja, kjer sta judovski družini Kohnstein in Singer stanovali, je bil eden od večjih dogodkov v okviru projekta Maribor – evropska prestolnica kulture.

Bolj kot številke pomembni obrazi in življenjske zgodbe "Pretežni del te razstave je zgodovinski, v mariborski knjižnici pa smo ga osvetlili z literarnega vidika. Obstaja namreč kar velik opus literature, kar zadeva holokavst. Ključ obujanja spomina na holokavst je sicer v tem, da se predstavijo ljudje, obrazi in njihove življenjske zgodbe in ne le številke, kar so nam večkrat na neoseben način predstavljali v šoli in drugje," je povedal Klemen Brvar iz Mariborske knjižnice, eden od avtorjev razstave.

"Poleg naših avtorskih razstav, ki jim seveda dajemo prednost, v Muzeju novejše zgodovine Celje (MNZC) pripravljamo tudi gostujoče razstave, sploh tiste, za katere ocenimo, da jih pripravljajo ekipe, ki se na določeno tematiko zelo dobro spoznajo. Profesor Boris Hajdinjak je zagotovo eden najboljših poznavalcev holokavsta na Slovenskem, primeren kontekst razstave pa je seveda tudi bližnji svetovni dan spomina na holokavst, 27. januar," pa je o razstavi Zvezdna proga razmišljal dr. Tone Kregar, vodja oddelka za zgodovino v Muzeju novejše zgodovine Celje.