NPU nad Žuglja zaradi brskanja po transakcijskih računih

Preiskava transakcijskih računov naj bi bila politično motivirana in osredotočena na ljudi in podjetja, povezana s srbskim poslovnežem Draganom Šolakom, solastnikom skupine United, ki ima več podjetij tudi v Sloveniji. Med drugim Telemach, Shoppster, Sportklub in spletni portal N1. Prav ta portal je objavil zgodbo o preiskavi.

Novice Bivšega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja preiskuje policija

Preiskava urada za preprečevanje pranja denarja je intenzivno potekala v mesecih pred parlamentarnimi volitvami tako v Sloveniji kot Srbiji, ki so bile aprila lani, v tem času pa so med drugim v javnost prihajale tudi informacije o balkanskih transakcijah hčerinskih podjetij Gen-I, ki jo je vodil Golob. V tej luči je zanimivo tudi dejstvo, da je Golobova vlada Žuglja zamenjala že na prvi seji in na njegovo mesto kot vršilko dolžnosti imenovala Aniko Vrabec Božič.

Novice Žugelj: Očitki o povezanosti preiskav v Srbiji in Sloveniji so v celoti zgrešeni

"Vsak odmik lahko vodi v zlorabe"

Nekdanji informacijski pooblaščenec in predsednik računskega sodišča se sprašuje, ali je bila preiskava transakcijskih računov sorazmerna z informacijami o domnevnih nepravilnostih iz anonimke. Foto: Bojan Puhek Prvi informacijski pooblaščenec in nekdanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes pravi, da se mu v tem primeru zdi ključno vprašanje, ali je bilo ukrepanje urada z zahtevo po tolikšni količini podatkov sorazmerno s podanimi informacijami o domnevnih nepravilnostih. "Organi z javnimi pooblastili se morajo vesti izključno v okviru svojih pristojnosti. Vsak odmik od tega lahko pomeni zlorabe," pojasnjuje Šoltes, ki pričakuje, da bodo svoje povedale pristojne institucije.

Za zdaj je jasno, da prečesavanje transakcijskih računov ni obrodilo nobenih sadov, saj je tožilstvo marca letos v celoti zavrglo kazensko ovadbo, ki jo je urad za preprečevanje korupcije vložil skupaj s Fursom, tega je tedaj vodil Ivan Simič.

Da je tožilstvo kazensko ovadbo zavrglo, bi lahko okrepilo sume, da preiskave urada za preprečevanje pranja denarja ni vodil motiv odkrivanja nezakonitih dejanj, temveč prej želja po pridobivanju podatkov, ki bi jih lahko uporabili proti političnim nasprotnikom.

"Dejstvo je, da ima – ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah – urad za preprečevanje pranja denarja daleč največja pooblastila za dostop do finančnih podatkov in s tem tudi pomembno odgovornost. Čeprav ne morem poznati vseh podrobnosti, vse kaže, da je v tem primeru res šlo za zlorabo. Sam v svoji karieri ne pomnim primera, da bi se urad odločil za tako globoko preiskavo, kot je bilo v tem primeru," nam je povedal sogovornik, ki je zaradi svoje funkcije želel ostati anonimen.

Pri tem je opozoril tudi na dejstvo, da je urad tako postopal na podlagi anonimne prijave, kar ni ustaljena praksa. To potrjujejo tudi podatki iz letnega poročila urada iz leta 2021, ki razkrivajo, da skoraj vse zadeve odprejo na podlagi prijav bank, hranilnic, borznoposredniških družb in drugih finančnih institucij ali na pobudo policije in tožilstva.

Žugelj: "Anonimko bi lahko šteli kot žvižgaštvo"

Žugelj je za N1 sicer izjavil, da je delal strokovno in da je bila anonimka, na podlagi katere so začeli preiskavo, "dokaj obsežna, natančna in bi jo lahko šteli kot žvižgaštvo".

Primer morebitne zlorabe položaja pri preiskavi transakcijskih računov zdaj preiskuje nacionalni preiskovalni urad, ki ga usmerja specializirano državno tožilstvo. Kot so nam povedali, preiskujejo sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, naznanilo zanj pa so prejeli od urada za preprečevanje pranja denarja in finančne uprave.