Neuradno: vrhovni sodniki zavrnili zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevi Patria

Večer poroča, da je bila odločitev sprejeta s tremi glasovi za in dvema proti.

Senat petih vrhovnih sodnikov je odločitev sprejel drugi dan razprave o pritožbah. Odločitev bodo strankam v enem mesecu poslali po pošti in še ni javna.

Kakšne možnosti imajo zdaj obsojeni Če je res, da so vrhovni sodniki zavrnili zahtevo za varstvo zakonitosti in potrdili obsodbo, imajo obsojeni zdaj možnost pravico iskati tudi na ustavnem sodišču in na Evropskem sodišču za človekove pravice, če menijo, da gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Vsi trije so ves čas procesa vztrajali, da gre za politično motiviran proces in da niso krivi.

Janša: Postali smo dežela slučajev in ovac Janša je zvečer na družbenem omrežju Twitter zapisal: "Slučajno patria spet tik pred volitvami že šestič, pa še partijska komisija o odvzemu mandata na isti dan. Postali dežela slučajev in ovac."

Ker odločanje vrhovnega sodišča o zahtevah za varstvo zakonitosti ne predvideva ustne razglasitve, bo odločitev o tem, ali so bile pritožbe v zadevi Patria utemeljene ali ne, uradno znana po tistem, ko jo bodo prejele stranke v postopku. Pisna odločba bo predvidoma posredovana v mesecu dni, so sporočili s sodišča.

Sodbo lahko potrdijo, razveljavijo in vrnejo v ponovno presojo ali odločijo v prid obrambe Naloga petčlanskega senata je bila, da se opredeli do očitkov obrambe, ki zatrjuje, da je bil med postopkom na okrajnem in višjem sodišču kršen zakon. Senat, ki je presojal za zaprtimi vrati, je imel na voljo nekaj možnosti: sodbo lahko potrdi, razveljavi in vrne v ponovno presojo prvostopenjskemu sodišču ali pa sam odloči v korist obtožencev.

Po tistem, ko je občni zbor vrhovnih sodnikov tudi v drugo zavrnil predlog zagovornika Janeza Janše, Francija Matoza, da se iz odločanja o zadevi Patria izloči predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo, ta pa je nato kot pristojna oseba zavrnil tudi izločitev sodnice Maje Tratnik, se je včeraj na prvi seji sestal petčlanski senat vrhovnega sodišča.

Sodni senat, ki so ga sestavljali sodnica poročevalka Vesna Žalik, Maja Tratnik, Marko Šorli in kot predsednik Branko Masleša, je sicer predvidel tri termine, a so odločitev sprejeli že na drugi seji.

Črnkovič zaprosil za odlog prestajanja zaporne kazni Kot je znano, zaporno kazen že prestajata prvak SDS Janez Janša in brigadir Tone Krkovič. Ivan Črnkovič, ki bi se na Dobu moral zglasiti v soboto, pa je danes ljubljansko okrožno sodišče zaprosil za osem tednov odloga prestajanja zaporne kazni. Kot pojasnjuje v sporočilu za javnost, je minuli teden opravil operativni poseg, osem tednov pa potrebuje za okrevanje po operaciji.

Prvostopenjsko sodišče je junija lani Janšo, Krkoviča in Črnkoviča obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janšo je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev.

Janševi podporniki bučno pred sodiščem Pred ljubljanskim vrhovnim sodiščem pa so se tudi danes zbrali člani in podporniki Odbora 2014, ki so ga ob Janševem odhodu v zapor ustanovili z namenom zaščite njegovih človekovih pravic. Pred sodiščem je bilo še posebej bučno, saj so se tudi med podporniki Janeza Janše razširile neuradne informacije, da naj bi vrhovni sodniki zavrnili zahtevo za varstvo zakonitosti.

Odbor 2014: Masleša načelo nepristranskosti krši tako, da je to vidno tudi z lune V Odboru 2014 so zapisali, da "če navedbe držijo, odločitev petčlanskega senata vrhovnih sodnikov žal pričakovana glede na to, da v senatu sedi tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki je v preteklosti že dokazal, da je njegova strokovna objektivnost pod velikim vprašajem".

"Načelo nepristranskosti Branko Masleša krši tako, da je to vidno tudi z lune. Tako je žrtev politično montiranega procesa Janez Janša še naprej v nezakonitem in nepravičnem zaporu, s čimer so njemu in njegovi družini kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, časa, ki je bil njemu in njegovi družini po krivici odvzet, pa ne more povrniti prav nihče," so še zapisali v sporočilu za javnost. V Odboru 2014 dodajajo, da kaže, da v Sloveniji še kar nimamo neodvisnega in nepristranskega sodstva, zato bodo vztrajali, vse dokler "ne bomo živeli v pravni in demokratični državi, v kateri vlada vladavina prava". Shode pred vrhovnim sodiščem bodo nadaljevali do javne objave sodbe, nato pa bodo svoje aktivnosti preselili pred ustavno sodišče.