Neuradna izhodišča za zdravstveno reformo: ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Minister za zdravje Tomaž Gantar pripravlja štiri variante za reformo financiranja javnega zdravstva, navajajo Finance, ki so tudi objavile štiri neuradna izhodišča za reformo financiranja javnega zdravstva.

Katere so predlagane variante in kaj pomenijo?

1. Ukinitev dopolnilnega zavarovanja, višji prispevki delojemalcev Ministrstvo za zdravje bi ukinilo premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki zdaj enotno znašajo nekaj več kot 29 evrov na mesec. Prispevno stopnjo delojemalcev za zdravstvo bi dvignili za približno dve odstotni točki. Tisti z višjimi plačami bi plačevali bistveno več kot zdaj. Pravice so v celoti krite iz zdravstvenega zavarovanja, vendar izbire o plačilu prispevkov ne bi bilo več.

Kaj to pomeni? Zdaj: Znesek za obvezni prispevek za zdravstvo pri dvakratniku povprečne plače znaša 192 evrov.

Po reformi: Znesel ob dvigu stopnje za zdravstvo pri dvakratniku povprečne plače bi na mesec znašal 252 evrov. Stroški dela so po tej možnosti višji, vendar se delodajalcev dodatno ne obremeni, se pa obremeni zaposlene.

2. Ukinitev dopolnilnega zavarovanja in nova neto obvezna dajatev V tem primeru bi prispevne stopnje ostale nespremenjene. Namesto dopolnilnega zavarovanja bi se uvedla nova obvezna dajatev iz neto vseh obdavčljivih prihodkov po zakonu o dohodnini.

Po enem od predlogov bi bila dajatev enaka za vse, pišejo Finance, in bi po oceni ministrstva znašala 14,5 evra na mesec. Če bi se zavarovanci vključili v štiri razrede glede na višino prihodkov, bi mesečna dajatev znašala med 12 in 25,5 evra neto.

Težava, ki se pojavi pri tem predlogu, je, da ne zajema vse populacije, ki ima zdaj urejeno dopolnilno zavarovanje, kot so na primer družinski člani in nezaposleni. V teh dveh kategorijah namreč ni osnove, od katere bi se plačevalo.

3. Ukinitev dopolnilnega zavarovanja in novo obvezno zavarovanje za izločene storitve V trenutni ureditvi se osnovna košarica zdravstvenih storitev v celoti krije iz osnovnega obveznega zavarovanja.

Po tem predlogu se iz košarice izloči nekaj storitev, kot so: - nenujni reševalni prevozi, - hotelski del bivanja v bolnišnici, - zobozdravstvena protetika za starejše od 26 let, - zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega, - zdravila z vmesne liste, - poškodbe izven dela, - nekateri očesni pripomočki, - čezmejno uveljavljanje bolnišničnega zdravljenja.

Za omenjene storitve bi se po navedbah Financ uvedlo novo obvezno zavarovanje, ki ga izvajajo komercialne zavarovalnice. Plačevale bi se premije, in sicer predvidoma v treh razredih. Za tiste z nizkimi prihodki bi po oceni ministrstva premija znašala 15 evrov na mesec, za vse preostale pa 30 evrov na mesec.

4. Prenos dopolnilnega zavarovanja na ZZZS Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bi ostalo, vendar bi ga izvajal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kot ga je že do leta 1999. Ministrstvo za zdravje namreč predvideva, da bi imel ZZZS lahko nižjo premijo kot konkurenčne zavarovalnice, saj ZZZS v premiji ne bi imel vštetega dobička, morebitni presežki pa bi se vrnili v zdravstvo.

Ostalo bi ločeno vodenje evidence obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zagotoviti bi bilo treba sredstva za ustanovitveni kapital, zato je ta možnost ocenjena kot težko izvedljiva.

Interventni zakon je nekaj prispevkov že zvišal Pred kratkim potrjeni interventni zakon je nekaj prispevkov že zvišal. Predvsem samostojnim podjetnikom in tistim, ki delajo prek avtorskih in podjemnih pogodb. Vendar pa po navedbah Financ ministrstvo še vedno vidi potrebo po nadaljnji širitvi prispevnih osnov na vse dohodke posameznika in odpravi neupravičenih razlik v višini prispevnih stopenj.

Na ministrstvu tako vztrajajo pri predlogu, da bi bile pri prispevkih po novem zajete tudi osnove, ki zdaj še niso vključene, na primer dividende, najemnine, kapitalski dobički, katastrski dohodek kmetov, študentsko delo, pokojnine …