Petek, 30. 10. 2015, 15.47
1 leto, 8 mesecev
(Ne)smiselnost spora o dodatnih pooblastilih vojske
Pobudniki referenduma, predstavniki Radia Študent, so v sredo v državni zbor vložili čez tri tisoč podpisov, potrebnih 40 tisoč podpisov pa bodo začeli zbirati v ponedeljek. Nasprotujejo dopolnitvi zakona o obrambi, ki predvideva izjemna pooblastila vojske.
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je njihovo pobudo obžaloval in jo označil za nedržavotvorno. Urednik informativnega programa Radia Študent Matej Janković pa je kot nedržavotvoren ocenil način sprejemanja zakona, ki naj bi militariziral družbo.
Ob vlogi, ki jo vojska že opravlja, je vprašanje, kaj bi se s sprejetjem novele zakona o obrambi spremenilo. O zelo omejenih pooblastilih, ki naj bi jih imeli po novem vojaki, smo že pisali. Ta se na primer ne razlikujejo od pooblastil avstrijske vojske, ki na severni meji patruljira, ne sme pa intervenirati, temveč mora poklicati policijo. V zadnjem času tako Avstrijci uporabljajo mešane patrulje, v katerih vojaki pomagajo policistom.
Kaj to pomeni? Da bi bila pri takšnem ukrepu vlada najverjetneje omejena na aktiviranje pogodbene rezerve slovenske vojske.
Mobilizacija je namreč po zakonu o obrambi predvidena:
- v vojnem stanju, - ob povečani nevarnosti napada
- ali ob neposredni vojni nevarnosti za Slovenijo ali katero od njenih držav zaveznic.
Razglasitev vojnega in izrednega stanja predvideva slovenska ustava, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države. Stanje, kjer je nekatere človekove pravice dopustno začasno razveljaviti ali omejiti, razglasi državni zbor.
"Vlada je verjetno hotela bolj jasno opredeliti podporo vojske," obrambno novelo ocenjuje Grošelj, ki meni, da bi bilo treba celovito spremeniti zakone s področja nacionalne varnosti.
Rezervisti so dobra rešitev, pravi Grošelj, ki izhaja iz avstrijske izkušnje. Po njegovih besedah so se izkazali kot dober kader, saj gre za starejše in zrelejše osebe, ki že imajo družine in se v kriznih situacijah odzivajo bolj premišljeno. Ker tu ni opravka s povsem vojaškimi nalogami, so se te osebe bolje izkazale, pojasnjuje. Poudarja, da je postal pravni položaj vključenih vojakov z novelo jasnejši.
Pripadniki slovenske vojske za zdaj nudijo pomoč na terenu tako, da zagotavljajo širšo logistično podporo. Ta vključuje predvsem naslednje ukrepe:
- policistom s svojimi vozili omogočajo lažji dostop do zelene meje, - na razpolago dajejo opremo za opazovanje vključno z vojaškimi helikopterji, - pri pomoči sodelujejo s humanitarnimi delavci in prostovoljci, - zagotavljajo potrebno opremo za nastanitev in oskrbo prebežnikov, - pripravljajo tople obroke za ljudi v nastanitvenih centrih in - s svojimi medicinskimi ekipami sodelujejo pri nudenju zdravstvene oskrbe.
Kot smo že poročali, lahko madžarski vojaki za razliko od slovenskih ali avstrijskih osebe na meji tudi legitimirajo oziroma jih smejo pridržati, po potrebi pa lahko uporabijo prisilna sredstva. V Sloveniji tega vojaki ne smejo po stari ureditvi, niti jim to ne bi bilo dovoljeno po novem. Praktično vsa policijska pooblastila pa imajo kot uradne osebe občinski in mestni redarji.
Kot kaže, so ta za javnost manj sporna od številčno in vsebinsko omejenih vojaških, ki so zajete v noveli, saj od sprejetja redarskega zakona leta 2006 dalje nihče ni sprožil referendumske pobude.