Četrtek, 7. 7. 2022, 9.43
2 leti, 4 mesece
Nepremičnine, javna naročila, zadolževanje: grehi Zorana Jankovića na Molu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,09
14
Računsko sodišče je Molu pod vodstvom Zorana Jankovića podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj je občina med revizijskim postopkom sprejela ustrezne popravljalne ukrepe oziroma ukrepe, ki bodo zmanjšali možnost nastajanja takšnih nepravilnosti v prihodnje.
Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Mestne občine Ljubljana (Mol) v letu 2020 in ji izreklo mnenje s pridržkom. Nepravilnosti je ugotovilo na področjih pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem, javnih naročil pri investicijskih odhodkih, tekočih transferjev nepridobitnim organizacijam in ustanovam ter zadolževanja.
Iz povzetka revizijskega poročila, ki ga je v sredo objavilo računsko sodišče, izhaja, da je občina z izvajalci sklenila pet aneksov v skupni vrednosti 1,4 milijona evrov po koncu izvedenih del. V dveh primerih je sklenila aneks, s katerim se je dogovorila za dodatna dela brez novega postopka javnega naročanja, ne da bi ustrezno utemeljila in dokumentirala razloge za spremembo pogodbe.
Mimo zakona o javnih naročilih
Za en aneks k pogodbi ni poslala na portal javnih naročil v objavo obvestila o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila v času njegove veljavnosti. V dveh primerih prejete ponudbe, ki je presegala načrtovana sredstva v proračunu občine, ni izločila kot nedopustne.
V razpisni dokumentaciji je Mol določil zahtevo po referenčnem istovrstnem poslu ob sočasnem izpolnjevanju navedenih pogojev za referenčni posel, s tem pa je omejil krog potencialnih ponudnikov za sodelovanje. V enem primeru je v razpisni dokumentaciji za javno naročilo navedel določilo, ki ni v skladu z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, ugotavlja računsko sodišče.
Čudne podrobnosti nepremičninskih poslov
Zemljišča v vrednosti 29.700 evrov, ki so bila predmet prodaje, je občina vključila v načrt razpolaganja za leto 2020 po končanem postopku razpolaganja, treh zemljišč pa pred izvedbo več neuspešnih postopkov razpolaganja ni vključila v načrt razpolaganja za leto 2020. V dveh primerih pred razpolaganjem z nepremičnim premoženjem ni opravila cenitve treh zemljišč, katerih posamična vrednost je bila izkustveno višja od 20 tisoč evrov, namero o sklenitvi neposredne pogodbe za prodajo zemljišč pa je objavila le pet dni pred sklenitvijo pogodbe.
Podizvajalci s prostimi rokami
V procesu nadzora nad izvajanjem pogodbe Molu v enem primeru ni uspelo zagotoviti, da bi bil podizvajalec skladno s pogodbenimi določili potrjen pred dejanskim izvajanjem storitev, v drugem primeru pa mu ni uspelo zagotoviti, da bi podizvajalca izvedla dela v vrednosti, dogovorjeni s pogodbo. V dveh primerih je s sklenitvijo pogodbe prevzel za skupaj nekaj manj kot 627 tisoč evrov več obveznosti, kot je imel za ta namen načrtovanih sredstev v načrtu razvojnih programov, še izpostavlja računsko sodišče.
Javni razpisi niso pomembni?
Nekatere nepravilnosti je ugotovilo tudi pri izvedbi javnih razpisov na področju kulture, sociale, zdravja, mladine in športa ter pri zadolževanju pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine. Sporno pa je tudi to, da je občina v letu 2020 oddajala lokacije za oglaševanje na javnih mestih sedmim pravnim osebam, ne da bi prej izvedla javni razpis in ne da bi z njimi sklenila pogodbe o oglaševanju. Pravni osebi je izdala dovoljenje za oglaševanje na avtobusih za nazaj in ji dopustila, da je oglaševala na avtobusih brez ustreznega dovoljenja.
Računsko sodišče je Molu dalo priporočila za izboljšanje poslovanja, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj je občina med revizijskim postopkom sprejela ustrezne popravljalne ukrepe oziroma ukrepe, ki bodo zmanjšali možnost nastajanja takšnih nepravilnosti v prihodnje.
14