Ne v čakalnici, do zdravnika v dnevni sobi #video

Kronične bolezni so v Sloveniji in v tujini v porastu, posledično se veča tudi poraba finančnih in drugih virov. "Veliko ljudi umre brez potrebe, prezgodaj, veliko je nepotrebnih zapletov in posledično tudi stroškov," pravi Peter Pustatičnik, vodja področja za eZdravje in eOskrbo v Telekomu Slovenije. Kot pravi, trendi kažejo, da:

• se potrebe prebivalstva po zdravstvenih in socialnih storitvah zaradi staranja in epidemije kroničnih bolezni večajo,
• obenem pa je čedalje težje zagotavljati dovolj medicinskega in negovalnega kadra ter prostih kapacitet v zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše.

Vse to se odraža v manjši dostopnosti storitev – čakalnih dobah.

Kako deluje sistem?

Ena od možnih rešitev za obvladovanje naštetih težav je nacionalna uvedba storitev Pametnega sistema integriranega zdravstva in oskrbe, ki združuje storitev spremljanja zdravstvenega stanja kroničnih bolnikov na daljavo (eZdravje) ter oskrbo na daljavo (eOskrba), menijo v Telekomu Slovenije. 

Sistem eZdravje, katerega tehnični razvoj sta vodila Bojan Jurca iz Telekoma Slovenije in Marjeta Pučko, deluje tako, da:

• bolnik dobi glede na tip kronične bolezni primerne merilnike,
• s temi si doma meri določene vitalne funkcije (na primer krvni tlak, saturacijo kisika v krvi, sladkor v krvi, težo, lahko izdela EKG ali druge meritve).
• Podatki prek medicinskega portala nato potujejo do zdravnikov in medicinskih sester.
• Ti spremljajo podatke in po potrebi, v primeru alarma, ukrepajo.

Kratka predstavitev:

Število testnih bolnikov narašča

Rešitev trenutno preizkuša sto kroničnih bolnikov v treh slovenskih bolnišnicah, in sicer v UKC Ljubljana, Kliniki Golnik in Zdravstvenem domu Trebnje, ki jih je Telekom Slovenije opremil s potrebnimi napravami. V Telekomu Slovenije upajo, da bo v prihodnje uvrščena na seznam medicinskih pripomočkih, ki so financirani iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

V klinično raziskavo so vključene štiri skupine bolnikov, in sicer s sladkorno boleznijo, arterijsko hipertenzijo, kroničnim srčnim  popuščanjem in kronično obstruktivno pljučno boleznijo. "Te spremljamo telemedicinsko, na daljavo, in tako spremljamo razvoj in napredovanje bolezenskega stanja," nam je pojasnila strokovna vodja pilotnega projekta Dominika Oroszy, sicer pomočnica strokovne direktorice UKC Ljubljana Jadranke Buturović Ponikvar za kakovost.

Pogoj znanje uporabe pametnega telefona

Pri izbiri prve stoterice so imeli nekatere izključitvene kriterije, nam je pojasnila Oroszyjeva. Ker so kronični bolniki praviloma starejši (povprečna starost je okrog 65 let), so med drugim pazili na zadostno računalniško pismenost.

"Osnovni kriterij je bil, da znajo uporabljati pametni telefon. Vsak je bil pred začetkom projekta deležen individualnega izobraževanja, prvi teden jim je bila ves čas na voljo sestra za pojasnila. Tako so vadili pošiljanje meritev in zelo hitro postali samozavestni. Izkazalo se je, da to ne pomeni kakšne ovire v raziskavi," nam je dejala Oroszyjeva.

Odziv na obeh straneh je po besedah strokovne vodje pilotnega projekta Dominike Oroszy iz UKC Ljubljana pozitiven, zato bodo v kratkem v pilotni projekt dodali še sto bolnikov. Foto: Ana Kovač

Kaj imajo od tega bolniki in kaj zdravniki?

Odziv na obeh straneh je po besedah Oroszyjeve pozitiven, zato bodo v kratkem v pilotnem projektu obravnavali še sto bolnikov. Sogovornica o prednostih novega pripomočka pove: "Zdravstveni delavci lahko pravočasno ukrepamo in dovolj zgodaj preprečimo poslabšanje stanja. S tem izboljšamo zdravstveno stanje pacientov. Ti pa se počutijo bolj varne, saj vedo, da jih zdravstveno osebje spremlja. Poleg tega lahko prek varnega kanala komunicirajo z osebjem. Počutijo so tudi bolj opolnomočene, se pravi bolj obvladujejo svojo bolezen, poleg tega dobijo dovolj preverjenih informacij."

Za osebje za zdaj to ne pomeni dodatnih obremenitev, pravi Oroszyjeva, saj nadomeščajo obiske pri zdravniku s svetovanji in razgovori na daljavo. Še en pomemben plus je finančni prihranek v zdravstveni blagajni. "Do zdaj smo pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem lahko preprečili petino hospitalizacij, kar pomeni tudi prihranek za zdravstveno blagajno," pove sogovornica.

Tudi Pustatičnik meni, da s temi rešitvami lahko zagotovimo boljše obvladovanje kroničnih bolezni, zmanjšamo število nepotrebnih smrti in nepotrebnih zapletov ter zagotovimo bolj racionalno porabo denarja. Dodaja, da se z odzivnostjo zmanjšujejo tudi negativne posledice kroničnih bolezni - in tudi s tem povezani stroški. V primeru poznega oziroma slabega obvladovanja sladkorne bolezni lahko bolnik na primer oslepi ali pa pride do amputacije udov, v nekaterih primerih tudi do odpovedi ledvic. "Dializni bolnik ZZZS stane 30 tisoč evrov na leto, močno pa se mu poslabša tudi kakovost življenja," pojasni.

Rešitev eZdravje, ki jo danes predstavljajo na mednarodni konferenci Evropske zveze bolnišnic in drugih zdravstvenih organizacij HOPE Agora 2019 (ta danes in jutri poteka v Ljubljani), je zveza prepoznala kot mednarodni primer dobre prakse. Na fotografiji vodja področja v Telekomu Slovenije Peter Pustatičnik. Foto: Ana Kovač

Komunikacija po varnem kanalu

Obravnava na daljavo je le delček, ki dopolnjuje celoto zdravstvene obravnave bolnika, poudarja Dominika Oroszy iz UKC Ljubljana. Foto: Ana Kovač Zdravnik od bolnika, vključenega v projekt, dnevno dobiva kopico podatkov (meritev). Pa je to dovolj za postavljanje diagnoze, četudi zdravnik bolnika ne vidi?

Oroszyjeva pojasni, da v obravnavo vključujejo kronične bolnike - gre za ljudi z dlje časa trajajočim bolezenskim stanjem, ki jih zdravniki že poznajo in že imajo vzpostavljeno določeno raven medsebojnega zaupanja.

"Na daljavo spremljamo določene vitalne funkcije posameznega bolnika. Ko zdravnik dobi meritve, združi vse informacije, ki jih ima o pacientu, v kontekst in na osnovi vsega skupaj sprejme terapevtske odločitve. Če se kaka meritev poslabša, pridobi dodatne informacije tako, da medicinska sestra pokliče bolnika na dom in ga vpraša o dodatnih simptomih. Če zdravnik ni prepričan, še vedno povabi bolnika v ordinacijo in preveri, kaj je bil vzrok poslabšanja, nato pa sprejeme odločitev. "Obravnava na daljavo je torej le delček, ki dopolnjuje celoto," pravi sogovornica.

Ko je govora o uvajanju teh rešitev v zdravstvo, se verjetno marsikateremu uporabniku poraja tudi pomislek varnosti spletnega prenosa teh osebnih podatkov. Oroszyjeva meni, da je ta odveč. "Sama varnost telemedicinskega zdravljenja je usklajena z informacijsko pooblaščenko in skladna z zakonodajo. Komunikacija med bolnikom in zdravnikom je varna, saj poteka po varnem kanalu."

Je to lahko rešitev za težavo čakalnih vrst?

Kronični bolniki so redni obiskovalci bolnišnic. Jih lahko ta rešitev reši dolgotrajnega sedenja v čakalnicah? "Tehnologija nam omogoča in lahko poveča učinkovitost. Lahko zajamemo več pacientov, kakovost obravnave se lahko z monitoringi na daljavo in izmenjavo informacij med kliničnim timom, poveča," pritrjuje Oroszyjeva, ki meni, da bi se s širšo uporabo tehnoloških rešitev zmanjšalo število nepotrebnih obiskov pri zdravniku, nepotrebnih poslabšanj zdravstvenega stanja koriščenja urgentnih služb ter nepotrebnih zapletov oziroma smrti. "Ves sistem bi postal bolj učinkovit."