Nasprotniki privatizacije na ulici, zagovorniki na okrogli mizi (foto in video)

Nasprotniki privatizacije so se v središču Ljubljane zavzeli za večjo vlogo delavcev, stroke in civilne družbe pri upravljanju državnih podjetij. Na ljubljanskih ulicah se je na shodu nasprotnikov privatizacije zbralo nekaj sto ljudi. Politični eliti so napovedali odločen boj in ji spročajo,da jih nihče ne more zaustaviti.

Glavni govorec in poslanec ZL Luka Mesec je zbranim na Kongresnem trgu dejal, da že 25 let spremljamo privatizacijo. Prvi krog nam je prinesel pidovske barone, drugi krog tajkune, tretji, ki poteka zdaj, pa prinaša tuje špekulante, je izjavil poslanec. Zdajšnja privatizacija ni ne poštena, ne prostovoljna, ne koristna in je še bolj zavita v meglo kot prejšnji procesi," je dejal Mesec, ki je zbrane nagovoril s tovariši in tovarišicami, oni pa so skandirali Luka, Luka. "Tuji špekulanti si manejo roke, ljudstvo pa strada. Ne bomo kolonija," je bil še odločen.

Luka Koper se razvija uspešno tudi brez privatizacije Mladen Jovičić iz Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti je dejal, da se Luka Koper s sodelujočim menedžmentom in delavci uspešno razvija tudi brez privatizacije, v državni račun plačuje dividende in beleži vedno višji dobiček.

"Nismo se prodali, da bi to dosegli. Nas pa država blokira z zavlačevanjem pri drugem tiru," je dejal Jovičić in dodal, da je ta projekt močno združil prebivalce v regiji. "Zahtevamo drugi tir," je bil odločen.

Državna podjetja naj bodo v dobro vseh, ne le peščice Franc Grabler iz sindikata Cinkarne Celje, ki je v postopku prodaje, je dejal, da jim ni vseeno, kaj se bo zgodilo z njimi. "Državna lastnina pripada ljudstvu oz. državljanom, ne pa vladi," je dejal in dodal, da tudi Cinkarna Celje dobro posluje. "Želimo delati, želimo prihodnost za nas in naše otroke," je povedal.

Ostali govorci so opozorili, da je treba državna podjetja upravljati v dobro vseh, ne le peščice. Bojijo se, da se bo oblast po (raz)prodaji podjetij lotila še zdravstva in šolstva, na koncu pa še gozdov in vodnih virov. Opozorili so tudi, da lastniki potrebujejo delavce, a v njih ne vidijo ljudi.

"Cerar, ne prodajaj Slovenije Protestniki so s plakati premierju Miru Cerarju sporočali Cerar, ne prodaj Slovenije, prebrati pa je bilo mogoče tudi napise, kot so Proti privatizaciji, Razveljavimo gnile kupčije, Slovenske firme so naše firme in Prodam vlado.

Slovenija naj ne postane kolonija "Smo proti razprodaji slovenskih podjetij, proti temu, da nas evropske in finančne elite prisilijo k temu, da razprodamo podjetja in da se iz Slovenije naredi kolonija," je dejala 36-letna Marjeta, ki rešitev vidi v večji vlogi delavcev, civilne družbe in stroke pri upravljanju podjetij.

Večje vloge delavcev si želi tudi 19-letni Haris. "Želimo, da nas slišijo, da ni samo vlada tista, ki odloča. Želimo, da upoštevajo tudi mnenje ljudstva, da slišijo, da smo tukaj in da to vpliva tudi na nas," je povedal.

Prodaja podjetij pomeni izgubo delovnih mest Med udeleženci je bilo opaziti različne predstavnike civilne družbe, akademske sfere, sindikatov in tudi nekatere politike. Med zbranimi je bil tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, ki meni, da bi morali ustaviti privatizacijo.

"Zagovorniki privatizacije pravijo, da bomo bolje živeli, če bomo prodali podjetja. To absolutno ne drži. Razprodaja dobrih podjetjih v večini primerov pomeni izgubo delovnih mest," je dejal za STA in dodal, da novi lastniki v ospredje postavljajo čim višji dobiček. "Ceno bodo plačali zaposleni," je prepričan.

Privatizacija ni v interesu državljanov Prišel je tudi predsednik Konfederacije sindikatov 90 Peter Majcen, tokrat v vlogi aktivnega državljana. "Vidim, da se zadeva pelje v napačno smer. Razprodaja v tem trenutku po ekonomskih zakonitostih ni upravičena niti ni v interesu slovenskih državljanov," je dejal.

Shod, ki ga je pripravila iniciativa Državljani proti razprodaji, je potekal mirno in dostojanstveno, udeležencev pa niso pregnale niti nizke temperature. Protestniki, ki so govorce večkrat pospremili z glasnim ploskanjem, greli pa so se tudi z udarniško glasbo, so se nato sprehodili po mestu do zgradbe Telekoma Slovenije in nato do parlamenta, kjer so shod zaključili.

Zagovorniki privatizacije so se zbrali na okrogli mizi Danes so se v Ljubljani na okrogli mizi zbrali tudi zagovorniki privatizacije. Podjetniki, ki so na javni razpravi o privatizaciji v Ljubljani predstavili svoje izkušnje, so se strinjali, da državno lastništvo zavira gospodarsko rast in razvoj Slovenije. Predsednik društva Evropska Slovenija, enega izmed organizatorjev današnjega srečanja, Damir Črnčec je uvodoma dejal, da pobudniki peticije niso pričakovali takšne podpore, saj so doslej zbrali že prek 11.000 podpisov.

"Hočemo državo, ki ne bo ujeta v ideološke zablode preteklosti. Hočemo enake možnosti za vse," je poudaril. Po njegovem mnenju so podpisniki s tem razbili mit, da vsi v Sloveniji nasprotujejo privatizaciji. "Zavzemamo se za transparentno in javno privatizacijo, zmaga pa naj tisti, ki ponudi več," je še dejal Črnčec.

"Edina funkcija podjetja je, da ustvarja dobiček, za socialno korektivo imamo Karitas" Osnovna in edina funkcija podjetja je, da ustvarja dobiček, je prek videokonference dejal ustanovitelj Datalaba Andrej Mertelj. "Za socialno korektivo imamo Karitas, za zaposlovanje pa zavod," je poudaril. V Sloveniji se po njegovem mnenju pogosto zgodi, da kateri od sistemov ne deluje, njegovo vlogo pa se nadomešča z ostalimi segmenti, tudi podjetji v državni lasti.

Državno gospodarstvo ubija slovensko gospodarstvo Ekonomist Igor Masten je delil svoje izkušnje kot nekdanji član nadzornega sveta NLB in dejal, da državno lastništvo ubija slovensko gospodarstvo zaradi navezave interesnih skupin s politiko. "Zaradi lastniške in upravljalske prepletenosti je bilo v Sloveniji onemogočeno uspešno spopadanje s krizo," je dejal.

Tuje lastništvo sicer samo po sebi ne prekine vezi med politiko in gospodarstvom. Prodaja podjetij, kot je Telekom Slovenije, tujim podjetjem v državni lasti tako po njegovem mnenju še ne pomeni prave privatizacije.

Akrapovič: privatizacija je osnova zagona Breme neuspešne tranzicije je začelo spodjedati temelje naše družbe, pa je prepričan podjetnik Igor Akrapovič. Privatizacija kot prva osnova zagona, ki bi državi zagotovila srednjeročna in prepotrebna sredstva za reforme, bi po njegovem mnenju v državo pripeljala svež kapital, razvoj in priključitev progresivnim srednjeevropskim gospodarskim tokovom.

Srečanje so organizirali pobudniki za privatizacijo Srečanje so organizirali pobudniki peticije za privatizacijo in depolitizacijo slovenskega gospodarstva, za katero stojijo organizacije Mladi za spremembe, Evropska Slovenija, Svetilnik, IBEX - mladi za svobodno prihodnost, Misli svobodno in Akademsko društvo Pravnik.