Namesto k Sv. Ani v zlato kletko

Primorci, ki so do pred dobrim desetletjem morali na prestajanje zaporne kazni, so znali reči, da gredo k Sv. Ani. Od leta 1954 do 2004 je namreč obsojence gostil nekdanji frančiškanski samostan Sv. Ana iz 16. stoletja. Tudi ta je svoje prve stanovalce sprejel kmalu po drugi svetovni vojni, ko je oblast samostan nacionalizirala.

A zavidljivo stari zidovi tudi zaradi arhitektonske zasnove niso več ustrezali normativom in sodobnim zahtevam izvrševanja kazni zapora.

Mesto je zahtevalo, da stavba ni že na prvi pogled podobna zaporu Pogled na novo pridobitev s ceste ne razkrije, da pet metrov visoki zidovi tik ob trgovskem središču in nekaj poslovnih stavbah na pet tisoč kvadratnih metrih skrivajo storilce kaznivih dejanj.

"Ta zapor je unikaten. Tudi pogoj mesta Koper je bil, da mora biti stavba čim manj podobna klasični predstavi zapora. Običajen zapor je obdan z dvema ograjama, naš je le z eno. Vsi oddelki, torej zaprti, polodprti in odprti, so znotraj zaprti," pojasni direktor Dušan Valentinčič, ki je bil malo manj kot desetletje tudi direktor uprave zaporov.

Zelenih površin za mišji rep Čeprav smo od svete Ane prešli k zlati kletki, je to še vedno zapor. In ta zlata kletka ima velik primanjkljaj; izjemno malo je zelenih površin, te simbolično obdajajo športno dvorišče.

Zlata kletka lahko sprejme 110 obsojencev, trenutno jih je tam 129. Pred leti so tukaj prestajali kazni obsojenci, ki so bili doma z območja občin Koper in Nova Gorica, pa tudi ženske. Zdaj žensk ni več, tudi uklonilnega zapora ni več – ureditev tega je konec leta razveljavilo ustavno sodišče – prednost pa imajo obsojenci z ljubljanskega območja, ki so obsojeni na zaporno kazen do leta in pol.

A so tudi izjeme, ki bi praviloma sodile na Dob. Tukaj namreč kazen za spolno zlorabo svojih treh hčera prestaja na 20 let zapora obsojeni Peter Rakuša, ki se ga je v javnosti prijel naziv "Ptujski Fritzl".