Najpomembnejša je privolitev v spolni odnos

Sociologinja in raziskovalka problematike spolnega nasilja Jasna Podreka s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je za STA povedala, da lahko o spolnem nasilju v partnerskem odnosu govorimo ob vsakem spolnem odnosu, v katerega vsaj ena od oseb vstopi, ne da bi v spolni odnos privolila.

Najpomembnejša je privolitev v spolni odnos

"Spolnost mora biti zaželena na obeh straneh. Če ni želena in če je kadarkoli izsiljena z zahtevami ali še s kakšno povezano obliko nasilja, govorimo o spolnem nasilju. Razmerje, zveza ali zakon je v tem primeru popolnoma nerelevantna. Na tem področju moramo vedno izhajati iz položaja posameznice in njenih želja ter meja, ki jih mora partner nujno upoštevati," je opozorila Podreka.

Po besedah sociologinje, ki je tudi prostovoljka Društva SOS telefon, mnogi spolnih odnosov, ki temeljijo na manipulacijah, ne vidijo kot takšnih. "To je posledica norm in z njimi povezanega razumevanja, kakšne so naše vloge v odnosih, saj mnogi živijo v prepričanju, da je spolnost dolžnost posameznic in posameznikov znotraj razmerij," je povedala.

Ob tem je izpostavila, da spolnost tako vidijo zlasti moški, ki mislijo, da morajo njihove partnerice v spolni odnos privoliti samo zato, ker je to njihova dolžnost, tudi če v spolni odnos nimajo nikakršnega namena privoliti.

Novice Pribac ostal brez ponovne izvolitve v naziv izrednega profesorja

Spolno nasilje povezano s tradicionalnimi normami in vrednotami

Spolno nasilje v partnerskih odnosih je po navedbah Jasne Podreka "neposreden podaljšek patriarhalnega in moškosrediščnega razumevanja odnosov", kar je povezano zlasti s stereotipnim prepričanjem povzročiteljev nasilja, da so partnerice njihova last.

V Društvu za nenasilno komunikacijo na spletni strani opozarjajo, da delovanje sodobne družbe še vedno temelji na prepričanju, da naj bi bil moški tisti, ki v družini prevladuje, v skladu s tem pa mu je dovoljena tudi uporaba nasilja. Ženska pa je tista, ki mora biti po priučenih normah in vrednotah prilagodljiva in podredljiva.

Tovrstna miselnost je po ugotovitvah raziskav Jasne Podreka prisotna v veliko razmerjih. Pri tem je izpostavila, da velikokrat tudi ženske spolnega nasilja v partnerskih odnosih ne razumejo ali ne ubesedijo kot obliko nasilja, ker "tudi one menijo, da so pač dolžne na neki način ustreči moškim".

Spolno nasilje v partnerskem odnosu vsaj enkrat v življenju doživelo 30 odstotkov žensk

V priročniku o sodnih in upravnih postopkih v primeru spolnega nasilja v družini, ki so ga pripravili v Društvu za nenasilno komunikacijo, poudarjajo, da žrtve nasilja v družini pogosto doživljajo več vrst nasilja hkrati. Znaki, ki nakazujejo na odnos, v katerem se izvaja nasilje, so po navedbah društva številni, najočitnejši pa je strah pred partnerjem. Ob tem opozarjajo, da nasilje ni nikoli posledica vedenja žrtve, čeprav povzročitelj to tako prikazuje.

Društvo za nenasilno komunikacijo, ki se ukvarja s preprečevanjem nasilja v družbi, opozarja, da se spolno nasilje v partnerskih odnosih običajno odvija v krogu, sestavljenem iz treh faz: izbruha nasilja, obdobja miru in naraščanja napetosti, ki nato ponovno privede do izbruha nasilja. Nekatere žrtve spolno nasilje doživljajo nenehno, brez obdobja miru.

"Dom je najpogostejše prizorišče dolgotrajnega nasilja. V kar 95 odstotkih so moški nasilni do žensk in večino nasilja nad ženskami povzročijo moški, ki jih ženske dobro poznajo," navajajo v društvu. Nasilje po njihovih besedah "ostane najdlje skrito v zasebnih odnosih, saj se žrtev zaradi tesnih osebnih vezi s povzročiteljem težko odloči, da bo nasilni odnos zapustila".

Trendi Challe Salle: Stvar je šla čez vse meje #video

Po podatkih Združenih narodov iz leta 2019 je okoli dvajset odstotkov žensk v zadnjem letu fizično ali spolno napadel partner. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2013 pa je spolno nasilje v partnerskem odnosu vsaj enkrat v življenju doživelo 30 odstotkov vseh žensk.

Kot sta v članku, ki je letos izšel v Reviji za kriminalistiko in kriminologijo, navedli raziskovalki Katja Filipčič in Eva Bertok, lahko zaradi visoke statistike v svetovnem kontekstu govorimo o pandemiji intimnopartnerskega nasilja. Ob tem izpostavljata, da je zaščita žrtev nasilja v družini dolžnost države, kot je v svojih odločbah poudarilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

Kurativa dobro vzpostavljena, preventive skoraj ni

Žrtve spolnega nasilja v partnerskem odnosu ali družini lahko nasilne storilce prijavijo na policijo ali na kateremkoli od centrov za socialno delo. Ker je to zaradi nadzora, ki ga nad žrtvijo izvaja storilec, pogosto tvegano, se lahko žrtve obrnejo na prostovoljke Društva SOS telefon, kjer je na številki 080 11 55 neprekinjeno na voljo zaupna pomoč za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja v družini. Klic na SOS telefon je brezplačen. Žrtve se lahko obrnejo tudi na Društvo za nenasilno komunikacijo.

Po mnenju Jasne Podreka je za zagotavljanje nujne pomoči v primeru doživljanja spolnega nasilja v partnerskih odnosih dobro poskrbljeno, hkrati pa opozarja, da je preventivno delo zanemarjeno. "V Sloveniji nimamo preventivnih programov, ki bi mladostnike že zelo zgodaj učili o nevarnosti podrejenosti žensk v partnerskih odnosih. Ker je ta privzeta podrejenost nekaj, kar v odraslost prenesemo s sistemom norm in vrednot, ki se ga naučimo ter ga ponotranjimo v otroštvu, bi bili preventivni programi ključni za preprečevanje tovrstnega spolnega nasilja, kot tudi vseh drugih oblik".

V sklopu preventivnih programov bi morali po njenem mnenju že v šolah govoriti o tem, kaj je nasilje, in še pomembneje, o tem, kaj so zdravi odnosi: spoštovanje osebnih meja in spoštovanje meja drugih. Kot ključno problematiko Podreka izpostavlja spolno vzgojo v šolah, ki bi jo morali celovito premisliti in prevetriti, saj je ta v obstoječih razmerah po njeni oceni popolnoma zatajila.

"Študije kažejo in opozarjajo, da smo spolno vzgojo mladih prepustili pornografiji, prek katere se mladi najpogosteje prvič srečajo s spolnostjo. Pornografija jim ponuja popolnoma izkrivljeno in izprijeno podobo spolnosti, poleg tega so pornografske vsebine izrazito patriarhalne, saj temeljijo izključno na moškem užitku in podrejanju žensk, ki so ta užitek primorane zagotavljati za vsako ceno," je za STA poudarila Podreka.