Sobota, 18. 1. 2020, 14.23
4 leta, 11 mesecev
Najgrša barva na svetu, ki spominja na smrt, rešuje življenja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,65
18
Eden izmed razlogov, da je tobačna industrija v Sloveniji ostro nasprotovala uvedbi enotne tobačne embalaže, je, da ta zagotovo učinkuje na zmanjšanje kajenja, pojasnjuje Matej Košir iz Inštituta Utrip. Prepričan je, da gre za pomemben korak za javno zdravje.
Slovenija si za zmanjšanje deleža kadilcev prizadeva že vrsto let. Številni ukrepi na tem področju so pripomogli predvsem k zmanjšanju deleža mladih kadilcev, med odraslimi vidnega napredka žal ni – še vedno namreč kadi skoraj četrtina odraslih prebivalcev. A ker skoraj vsi redni kadilci začnejo kaditi v mladosti, lahko protikadilske ukrepe označimo za razmeroma uspešne.
Z novim letom pa so začeli veljati še strožji ukrepi. Slikovna in besedilna zdravstvena opozorila na tobačni embalaži, ki jih določa evropska zakonodaja, je Slovenija nadgradila z enotno tobačno embalažo. S tem se uvršča med države z najstrožjo kadilsko zakonodajo na svetu, s čimer sledi trendom nekaterih drugih držav. O učinkih ukrepa po dveh tednih še ne moremo govoriti, lahko pa na prodajnih mestih opazimo več težav trgovcev pri iskanju zahtevane blagovne znamke cigaret. Označbe zavojčkov so namreč po novem precej neopazne, z njih je težko razbrati vrsto cigaret.
Zavojček odet v barvo, ki naj bi spominjala na smrt
Enotna embalaža je namreč poenotila videz zavojčkov različnih tobačnih znamk, standardizirani so tudi pisava, velikost in položaj napisa. Na njej pa razen imena blagovne znamke, različice, imena proizvajalca, kontaktnih podatkov in podatkov o količini izdelka ni drugih zapisov proizvajalca. Ni več logotipov, zaščitnih barv ali promocijskih sporočil.
Ta naj bi s svojo podobo ljudi odvračala od kajenja. Tobačna industrija je namreč vrsto let vlagala ogromna sredstva v razvoj embalaže, da je bila ta čim bolj privlačna za morebitne nove kupce. Predvsem mlade, ki so njihova najpomembnejša ciljna skupina, saj jih večina začne kaditi prav v mladosti.
Od novega leta je tako zavojček cigaret, ki so ga v skladu s protikadilsko zakonodajo prvi uvedli v Avstraliji, mogoče kupiti le v enotni rjavo-olivnozeleni barvi. Ta podoba naj bi po znanstveni razlagi veljala za najmanj privlačno. Po mnenju nekaterih gre za najgršo barvo na svetu, ki spominja na smrt. Z zavojčka so prav tako odstranjeni logotip proizvajalca, ves sijaj in zavajajoči elementi.
Pritiski tobačne industrije povedo veliko
Cilji uvedbe enotne embalaže so po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zmanjšanje privlačnosti tobačnih izdelkov, preprečevanje oglaševanja in promocije tobačnih izdelkov s pomočjo embalaže, zmanjšanje napačnega zaznavanja manjše škodljivosti določenega izdelka zaradi značilnosti embalaže, povečanje vidnosti in učinkovitosti zdravstvenih opozoril in prek teh mehanizmov zmanjšanje obsega začetkov kajenja, spodbujanje opuščanja kajenja in preprečevanje ponovnega začetka kajenja med nekdanjimi kadilci.
"Tobačna industrija je z velikim zadovoljstvom ter s privlačnimi barvami, obliko pisave in različnimi poslikavami izkoriščala še tisti majhni prostor na embalaži, ki so ga imeli pred tem na razpolago," opozarja Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj "Utrip". To je po njegovem prepričanju tudi del odgovora na izjemne pritiske tobačne industrije, ki si je v Sloveniji na vse kriplje prizadevala za preložitev uvedbe enotne embalaže. Podobno ravna tudi drugod po svetu.
"Glede na to, da bogata tobačna industrija pozna vse odgovore, tudi znanstveno-raziskovalno podprte, lahko logično sklepamo, da enotna embalaža očitno učinkuje," je prepričan Matej Košir iz Inštituta Utrip.
Spomnimo, da je skupina 38 poslancev s prvopodpisanim poslancem NSi Jernejem Vrtovcem lani poleti predlagala spremembo že sprejetega tobačnega zakona. Z njim so želeli ukrep uvedbe enotne embalaže zamakniti za tri leta, a pri tem niso bili uspešni. Številni kritiki so jim očitali, da so delovali v interesu tobačnih multinacionalk in v nasprotju z interesi državljanov, s čimer si ne zaslužijo svojega mesta v parlamentu.
Mladi so glavna tarča tobačne industrije
"Glede na to, da bogata tobačna industrija pozna vse odgovore, tudi znanstveno-raziskovalno podprte, lahko logično sklepamo, da enotna embalaža očitno učinkuje," je prepričan Košir. Dodaja, da morda res ne vpliva toliko na obstoječe kadilce, kar je pogosto mogoče slišati kot argument. Bistveno bolj pomemben argument zanj je, da je enotna embalaža bistveno manj privlačna za morebitne nove in mlade kadilce, ki so glavna tarča tobačne industrije.
Priznava, da je o rezultatih strožje zakonodaje v Sloveniji še težko govoriti, saj gre pri obstoječih kadilcih bolj za "tek na dolge proge." "Pri otrocih in mladostnikih, ki lahko tobačne izdelke vidijo vsak dan, pa lahko govorimo tudi o teku na kratke proge. Po novem izdelki z enotno embalažo na prodajnih mestih niso več izpostavljeni, zato za mlade niso več tako privlačni kot v preteklosti," še poudarja Košir.
Avstralija orala ledino
Prva je enotno tobačno embalažo leta 2012 uvedla Avstralija, sledili so ji Francija, Združeno kraljestvo, Nova Zelandija, Norveška in Irska. Vse te države so zato tudi zmanjšale delež kadilcev, posebej med mladostniki in mladimi.
Raziskovalci so tako na primer z zelo veliko opazovalno študijo v Avstraliji prišli do zanesljivih znanstvenih rezultatov učinkovitosti ukrepov. Ti kažejo na pomembno zmanjšanje kajenja. V Franciji ugotavljajo, da se je v zadnjih dveh letih število kadilcev zmanjšalo za 1,6 milijona. Zagotovo pa raziskovalci po svetu niso našli nobenih dokazov, ki bi nakazovali, da bi enotna embalaža lahko povečala uporabo tobaka in povezanih izdelkov.
Ukrep ima negativen učinek zgolj na tobačno industrijo
"Ukrep enotne embalaže zagotovo nima nikakršnih negativnih posledic, razen za dobičke tobačne industrije ter zelo ozek krog lastnikov in dobro plačanih lobistov tobačnih multinacionalk. Ima pa po drugi strani cel kup pozitivnih učinkov, zlasti na javno zdravje in občutno zmanjšanje zdravstvene škode zaradi kajenja," še sklene Košir.
Tudi v Sloveniji se je število mladih kadilcev v obdobju izvajanja protikadilskih ukrepov zmanjšalo. Če je še leta 2002 kadilo 29,3 odstotka 15-letnikov, je bilo takšnih leta 2018 le še 8,8-odstotka. Na to, kakšni bodo učinki novega ukrepa, pa bomo morali še malo počakati.
18