Ponedeljek, 29. 1. 2018, 16.22
6 let, 9 mesecev
Na sodiščih do 80 tožb zaradi posojil v frankih. Kaj bi pomenilo njihovo izničenje? #video
Slovenska sodišča imajo po podatkih združenja bank odprtih še od 50 do 80 tožb zaradi švicarskih frankov. Ali med toženimi bankami katera še posebej izstopa, ne znajo pojasniti. Pravijo, da bi bilo zelo nevarno, če bi zadnja sodba višjega sodišča, ki je izničila posojilno pogodbo v frankih, uvedla novo sodno prakso, in če bi uvedli zakon za pomoč posojilojemalcem v frankih.
Zadnja posojila v frankih so slovenska gospodinjstva dobila leta 2009. Bančniki ostro proti zakonu za konverzijo posojil v frankih
Ljubljansko višje sodišče je pred dobrim mesecem ugodilo zahtevku za ničnost posojilne pogodbe v frankih, ta sodba pa je prvi primer pravnomočne odločitve o ničnosti sklenjenih posojilnih poslov v EU. Sodba določa, da se ne opravi konverzije posojila v evre, temveč mora posameznik vrniti le toliko, kot si je izposodil, in sicer brez obresti.
Združenje Frank tako sodbo pozdravlja, precej drugače pa menijo v Združenju bank Slovenije. Danes so na novinarski konferenci ostro nastopili tako do omenjene sodbe kot tudi do zakona, ki ga je na pobudo Združenja Frank v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev, saj da posojilojamalce v frankih privilegira v primerjavi z drugimi. Z zakonom se predlaga pretvorba posojil iz frankov v evre po tečaju na tisti dan, ko so bile sklenjene posojilne pogodbe.
Preberite še:
- Banka nad ničnost pogodbe v frankih z vsemi pravnimi sredstvi
- Po odmevni sodbi zaradi posojil v frankih banke še molčijo #video
- "Ne le tisti, ki so najeli posojilo, odgovorne so tudi banke"
Posojila v švicarskih frankih so ljudje večinoma najemali za nakup stanovanj. Bančniki: Banke so komitentom same ponujale rešitve
A bančniki poudarjajo, da so banke tudi po spremembi tečaja franka januarja 2015 - to je mnoge posojilojemalce pahnilo v velike težave - svojim komitentom ponujale spremembo valute posojila in frankov v evre, predčasno odplačilo posojila, podaljšanje roka odplačila ter začasno prekinitev odplačevanja.
Prav tako tudi banke niso mogle vnaprej napovedati gibanja tečaja franka in ta posojila jim niso prinašala nadpovprečnih dobičkov, so se še otepali očitkov javnosti.
Do januarja 2015, ko je švicarska centralna banka odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto, je bilo odplačanih že 70 odstotkov vseh posojil v tej valuti.
Zadnja posojila v švicarskih frankih so banke, ki delujejo v Sloveniji, gospodinjstvom odobrile leta 2009.
Posojil ne odplačuje okoli tri odstotke posojilojemalcev
Navedbe, da so banke posojila v švicarskih frankih podeljevale predvsem ljudem, ki si posojila v evrih niso mogli privoščiti, so v združenju bank danes zanikali s podatkom, ki kaže, da je približno triodstotni delež neplačnikov enak pri obeh valutah. To v primeru frankov, kjer je posojilojemalcev 6.000, pomeni, da svojih obveznosti ne plačuje 200 posojilojemalcev.
Stanje posojil (v evrih) v Sloveniji konec novembra 2017
skupno vsa posojila | posojila v frankih | delež posojil v frankih | |
---|---|---|---|
Podjetjem | 8,527 milijarde | 18 milijonov | 0,2 odstotka |
Stanovanjska | 5,996 milijarde | 430 milijonov | 7,2 odstotka |
Potrošniška | 2,404 milijarde | 13 milijonov | 0,5 odstotka |
Vir: Banka Slovenije
Sodišče je v omenjeni sodbi med drugim presodilo, da banka ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti, o čemer pa bančno združenje močno dvomi. Prepričani so tudi, da so se ljudje dobro zavedali tveganja, ki so ga prevzeli z najemanjem posojila v tuji valuti. Dovolj zgovoren podatek se jim zdi dejstvo, da se je še na višku jemanja posojil v frankih zanje odločila zgolj desetina posojilojemalcev.
Ljudje so pričakovali, da bodo s posojilom v frankih imeli določene ugodnosti, menijo v združenju bank. "Ljudje so pričakovali, da se to njim ne bo zgodilo"
"Ne trdim, da so bile v čisto vseh primerih vseh pogodb izpolnjene vse pojasnilne dolžnosti. Ampak posojilne pogodbe podpisujejo odrasli ljudje, v pogodbah so predstavljena valutna tveganja. Zato so se zavedali možnosti, da se vrednost franka spremeni in bo to vplivalo na vrednost posojila," je danes dejal pravni strokovnjak Damjan Možina.
Po njegovem mnenju so ljudje le (pre)optimistično pričakovali, da "se to njim ne bo zgodilo". Možina je bil namreč tukaj jasen: s pogodbo se prevzame tako ugodnosti kot breme in ta ne more veljati le, ko nam je v korist.
- ker naj ne bi bil v skladu z ustavo in pravom EU,
- ker bi lahko pomenil kršitev mednarodnih zavez in sporazumov, zaradi česar bi banke lahko tožile Slovenijo,
- ker naj bi bili posojilojemalci v večini primerov ustrezno obveščeni o tveganju,
- ker bi se s poseganjem za nazaj rušilo zaupanje v pravo in spodbujalo razmišljanje, da ni treba izpolniti obljubljenega,
- ker bi se nagrajevalo neskrbno, tvegano ravnanje posojilojemalcev,
- ker bi finančno tveganje na koncu nosili davkoplačevalci.
Bančniki upajo, da se ne bo uveljavil zakon za konverzijo posojil iz frankov v evre in da se ne bo uveljavila sodna praksa, ki bi posojilne pogodbe izničila. To bi čutili predvsem davkoplačevalci, opozarjajo. Ob naštetem upajo, da zadnja sodba ne bo obveljala kot sodna praksa. Pričakujejo celo, da ne bo prestala revizijskega postopka na vrhovnem sodišču.
Prav tako upajo, da politika ne bo podprla predlaganega zakona. To bi po mnenju bančnikov pomenilo ogromno škodo. Poleg zamajanega zaupanja v pravo in privilegiranega obravnavanja posojilojemalcev v frankih v primerjavi s tistimi v evrih (sploh s spremenljivo obrestno mero) bi ob morebitnih tožbah bank zoper Slovenijo ta odločitev veliko stala tudi davkoplačevalce.
4