Na Postojnskem zaskrbljeni zaradi povečanih vojaških aktivnosti na Počku in Baču

Kljub temu, da si domačini ne želijo širitve vadbišča na Počku, kar so tudi večkrat že javno povedali, pa na obrambnem ministrstvu še vedno pripravlja prostorski načrt za to območje. Že pred dvema letoma so preko civilne iniciative Za Pivško kotlino brez streljanja takratni obrambni ministrici Ljubici Jelušič predali peticijo, ki jo je podpisalo več kot 17.000 ljudi. V njej so zahtevali popolno ukinitev poligona in zaščito vodnih virov. Vode z vadišča se stekajo v zajetje, ki oskrbuje prebivalce Vode z vadišča se namreč stekajo neposredno v zajetje Malni, ki s pitno vodo oskrbuje prebivalce občin Postojna in Pivka. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje že vrsto let pripravlja uredbo o vodovarstvenih območjih, ki bi omenjeno zajetje zaščitila. Zato se je proti širitvi vadbišča izrekla tudi Agencija RS za okolje, ki je predlagani prostorski načrt že dvakrat zavrnila, zadnjič avgusta lani. ARSO je obrambno ministrstvo opozorila, da je potrebna dopolnitev strokovne podlage, v kateri bodo opredelili tveganja za onesnaženje, saj v sedanjem predlogu ni dokazalo, da jih ni. Kljub vsemu pa je obrambni minister Aleš Hojs ob nedavnem obisku vlade v notranjsko-kraški regiji povedal, da upa, da bo državni prostorski načrt za Poček sprejet že v prvi polovici letošnjega leta kljub nekaterim pomislekom in pripombam lokalnega prebivalstva in negativnem mnenju ARSO. "Javnost in pristojne organe RS opozarjamo na buldožersko vodenje postopka sprejema državnega prostorskega načrta OSVAD Postojna s strani razdeljenih ministrstev za promet, infrastrukturo in prostor, za okolje in kmetijstvo ter obrambo, ki na vsak način, kljub večkrat zavrnjenim zahtevam za soglasja s strani Agencije RS za okolje oziroma Zavoda za gozdove, kljub jasnim dejstvom, da gre za občutljivo območje virov pitne vode za več občin, vztraja pri gradnji vojaških objektov na varovanih območjih NATURA 2000 ter območju virov pitne vode za več občin in javno napoveduje sprejetje državnega prostorskega načrta tudi mimo odločanja ARSO," so zapisali v izjavi za javnost. Ob številnih zaporah zračnega prometa nastaja gospodarska škoda Proti širitvi vadbišča Poček so tudi člani Aerokluba Postojna. Slednji že več let opozarjajo odgovorne na obrambnem ministrstvu, da se ne držijo sprejetih dogovorov. Ob številnih zaporah zračnega prometa nastaja gospodarska škoda, saj je na Postojnskem letališču praktično onemogočeno letenje, kot tudi dostop do letališča Portorož in Divača. Samo v letošnjem januarju jih je bilo kar devet,kar že presega dogovorjeno letno kvoto, v mesecu februarju in marcu pa so napovedane nove zapore. "Zahtevamo, da se povrne obseg zapiranja zračnega prostora kot pred 8. marcem lani ter pristopi k oblikovanju con skupaj s souporabniki, tako po obsegu kot po vsebini, kot to določa evropska direktiva," so še zapisali v sporočilu.