Četrtek, 6. 4. 2017, 9.27
7 let, 1 mesec
Mirsad Begić: Boris Pahor je vpet v slovensko zemljo, zato je lahko tudi svetovljan
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,85
2
Danes bo pisatelj Boris Pahor v ljubljanskem Tivoliju dobil svoj kip. Izdelal ga je kipar Mirsad Begić, stal pa bo poleg kipa Edvarda Kocbeka, s katerim je Pahor sodeloval in prijateljeval.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter založba Mladinska knjiga o Borisu Pahorju in tržaški reviji Zaliv, ki jo je urejal, danes organizirata simpozij Moč povezav. V Zalivu je Pahor leta 1975 skupaj s pisateljem Alojzom Rebulo objavil pogovor, v katerem je Edvard Kocbek obsodil zunajsodne poboje slovenskih domobrancev. Kocbek je bil zato izločen iz javnega življenja, Pahor pa je dobil prepoved vstopa v Jugoslavijo, prepovedan je bil tudi Zaliv.
Kocbekov kip so v Tivoliju postavili že leta 2005, zdaj pa se mu pridružuje še Pahorjev, ki je nastal v sodelovanju založbe Mladinska knjiga in ljubljanske mestne občine. Ob tem smo se pogovarjali z ustvarjalcem, akademskim kiparjem Mirsadom Begićem.
Spomenik Borisu Pahorju v ljubljanskem Tivoliju.
Je avtor številnih javnih spomenikov po Sloveniji, v Ljubljani med drugim lahko vidimo njegov spominski relief Žigi Zoisu, kip nekdanjega župana Ivana Hribarja na Novem trgu, stranska vrata ljubljanske stolnice ter doprsni portret Petra Božiča na križišču Božičeve in Štajerske ceste. Leta 2000 je prejel nagrado Prešernovega sklada za ciklus Ohraniti sanje.
Pahor je simbol naroda, pravi Begić.
Kakšnega Borisa Pahorja ste upodobili? Kako ga doživljate?
Borisa Pahorja vidim kot izjemno samozavestnega intelektualca, mednarodno priznanega pisatelja s pokončno držo, Slovenca, Evropejca, kozmopolita. Kot simbol naroda. Ko je človek toliko star, kot je on, skoraj 104 leta, mislim, da je to presežek v evropskem in svetovnem merilu. Bil je vpet v vse dogajanje 20. stoletja – od požiga kulturnega hrama v Trstu do danes. Ostal je neizprosen, samokritičen, prodoren intelektualec, razmišljujoč pisatelj.
Kako se vse to, kar ste našteli, izraža v kipu?
Umeščen je v prostor, postavljen je na travo, nobene poti ne bo. Kot da je od nekod prišel, nekoliko skrivnostno izza grmovja. Daje občutek, kot da je nekakšna trta, oljka, zvit, v krču, kot bi bil mučen, a je vseeno prišel na obisk h Kocbeku. Ta sedi kontemplativno, čaka, Pahor pa prihaja v nekoliko napeti drži.
Dal sem mu nekaj likovnih atributov, ki se za takega moža spodobijo. Deluje nekoliko nadrealno, a vendarle simbolno – to so korenine drevesa, povezane z zemljo, ki je simbolno maternica. Če hoče Slovenija obstati, bi morale prihodnje generacije biti take. Ta človek jih nagovarja in s svojo vpetostjo v to zemljo simbolno daje tisto, kar je najbolj žlahtno v slovenski duši – pokončnost in seveda zavest, da je ta zemlja tvoja. Takrat si šele lahko svetovljan, Evropejec in še več.
"To ni spomenik ideologiji, ampak intelektu. Prav je, da se ga postavi," o kipu Borisa Pahorja v Tivoliju pravi kipar Mirsad Begić.
Se kip Pahorja navezuje na kip Edvarda Kocbeka, ki stoji zraven?
Na neki način. Moja izraznost je nekoliko drugačna od kolege Boštjana Drinovca. Kocbek je zelo majhen, sedi na klopci. Pri meni gre za povezanost z zemljo, korenine, umeščenost Pahorja, ne da bi videl kakšne poti. Kompozicija v celoti je živa, v nadnaravni velikosti – kot mora biti, da se prilagaja prostoru.
Kako ste sprejeli vabilo k izdelavi kipa?
To sem seveda vzel kot izziv. Malo je bilo nelagodja, a rekel sem si, da lahko naredim tudi zastonj, če bo treba. Taka osebnost si zasluži spomenik. Ni treba čakati, da umre. To ni spomenik ideologiji, ampak intelektu. Prav je, da se ga postavi.
Boris Pahor o domoljublju #video
2