"Minimalna plača v Sloveniji ne omogoča dostojnega življenja"

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Sloveniji v poročilu Za gospodarsko rast 2015 svetuje, naj pospeši umik države iz gospodarstva, omeji dvig minimalne plače in dodatno reformira pokojninski sistem.

Ugotavlja, da se je reformni zagon v Sloveniji v zadnjih dveh letih pospešil. Sprejeta je bila reforma trga dela, ki je pripomogla k zmanjšanju dualnosti na trgu dela, DZ je potrdil seznam 15 podjetij za privatizacijo, za upravljanje državnega premoženja je bil vzpostavljen Slovenski državnih holding (SDH), štiri podjetja pa so bila že prodana.

Privatizacija prepočasna A vseeno so koraki prepočasni, predvsem kar zadeva privatizacijo, opozarja OECD. Svetuje, da se oblikuje strog in transparenten režim za opredelitev podjetij, ki bi morala ostati v državni lasti, ter zagotovi avtonomijo uprave in nadzornikov Slovenskega državnega holdinga.

"Privatizirajte državne banke, da boste okrepili učinkovitost in stabilnost bančnega sektorja," piše v poročilu.

Minimalna plača ovira zaposlovanje Za zakonsko določeno minimalno plačo v OECD opozarjajo, da je glede na povprečno plačo po njihovih standardih visoka, zato lahko ovira zaposlovanje mladih in manj izobraženih. Z omejitvijo rasti minimalne plače bi postopno znižali njeno raven glede na povprečno plačo.

Minimalna plača, ki se je tudi januarja letos uskladila z inflacijo, se je sicer letos povečala za 0,2 odstotka oziroma 1,58 evra, na 790,73 evra bruto. Ob predpostavki, da oseba nima vzdrževanih družinskih članov, tako znaša 604 evre neto.

"Minimalna plača na tej ravni ne omogoča dostojnega življenja in vključenosti v družbo. Zavedati se je treba, da gre v primeru minimalne plače za plačilo za opravljeno delo, ne za socialni korektiv. Zniževanje minimalne plače bi bilo popolnoma nedopustno in nesprejemljivo," je do zahtev OECD kritična Andreja Poje, izvršna sekretarka za ekonomsko politiko in sistem plač pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Pojetova: Povezave med spremembo v minimalni plači in zaposlenostjo mladih ni Ključna težava, s katero se spoprijemamo v Sloveniji, je po mnenju Pojetove ta, da se v zadnjih letih stalno izvaja pritisk na plače in pravice zaposlenih. Posledica tega je, da je za Slovenijo značilna velika zgoščenost zaposlenih na spodnjem delu plačne distribucije. Statistični podatki kažejo, da kar dve tretjini zaposlenih prejema plačo, nižjo od slovenskega povprečja 1.600 evrov bruto (1.060 evrov neto), kar polovica zaposlenih pa nižjo od 1.311 evrov bruto oziroma 893 evrov neto. Tako nizke plače se odražajo tudi v pokojninah, saj povprečna znaša 600 evrov.

"Raziskave so pokazale, da povezava med spremembo v minimalni plači in zaposlenostjo mladih ni samodejno negativna. Analize so pokazale, da še vedno vlada velika negotovost tako glede smeri kot glede vpliva minimalne plače na zaposlenost mladih. V 80. letih prejšnjega stoletja so se relativne plače mladih zniževale, njihovo zmanjševanje pa ni prineslo želenih učinkov, saj se pogoji zaposlovanja mladih niso izboljšali. Zniževanje se je odrazilo le v slabšem življenjskem standardu mladih," ponazori Pojetova.

Kot dodaja sindikalistka, je minimalna plača izredno pomembna, saj neposredno preprečuje, da bi zaposleni prejeli plačilo za delo, ki bi bilo nižje od tako določenega minimuma. "Ob določitvi zneska minimalne plače na dovolj visoki ravni preprečimo, da bi katerikoli zaposleni delal za plačilo, ki ne bi omogočalo dostojnega življenja. Določanje minimalne plače je izredno pomembno tudi zaradi neravnovesja moči med delom in kapitalom. Brez minimalne plače bi se zaposleni v mnogo dejavnostih in poklicih znašli pred trajno možnostjo zniževanja plač in povečevanja števila revnih zaposlenih," še sklene Pojetova.

Šolnine za visokošolsko izobrazbo OECD med drugim poziva tudi k dodatni, bolj ambiciozni pokojninski reformi, ki bo zagotovila vzdržnost in prilagodljivost sistema. "Na primer z vezavo obvezne starosti za upokojitev na izboljšanje pričakovane življenjske dobe in s spodbujanjem zasebnih prispevkov v drugi steber pokojninskega sistema." V indeksaciji pokojnin bi dali večji pomen inflaciji.

Izboljšati bi bilo treba tudi terciarno izobraževanje in krepiti inovacije, kar bi spodbudilo produktivnost in rast na dolgi rok. Na tem področju OECD priporoča uvedbo šolnin v javnem visokem šolstvu.

Ljudi bi lahko k delu spodbudila tudi reforma sistema pomoči za brezposelne, socialnih prejemkov in drugih transferjev za brezposelne. "Napredek na tem področju bi okrepil tudi fiskalno vzdržnost," Sloveniji svetujejo v OECD.