Mineva 21 let od izbrisa

Rok, do katerega lahko izbrisani vložijo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v RS, se izteče 24. julija letos. Na Mirovnem inštitutu opozarjajo, da je veliko ljudi v postopkih za pridobitev statusa še vedno zavrnjenih. Nekateri so bili iz Slovenije tudi prisilno odstranjeni Več kot 25.000 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, je z izbrisom izgubilo nekatere socialne pravice, mnogi so morali zapustiti Slovenijo, nekateri pa so bili iz nje tudi prisilno odstranjeni. Kot so zapisali na Mirovnem inštitutu, je v nekdanji skupščini zmanjkal samo en poslanski glas v podporo dopolnilu, ki bi preprečil izbris, Svet za varstvo človekovih pravic pa je že v zgodnjih devetdesetih letih o krivicah, povzročenih z izbrisom, obvestil najpomembnejše slovenske voditelje in zahteval njihovo odpravo. "Nekateri vidni državni uradniki so tedaj novinarjem najprej priznali, da je bil izbris huda napaka, zatem pa so morali pod pritiski spremeniti svoje stališče," še navajajo na Mirovnem inštitutu. Enajst posameznikov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice sprožilo postopek Enajst posameznikov, ki so menili, da jim država ni v zadostni meri popravila krivic, storjenih z izbrisom leta 1992, je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice leta 2006 sprožilo tudi postopek, omenjeno sodišče pa je sodbo potrdilo junija lani. Veliki senat sodišča je odločil, da slovenske oblasti niso uspele v celoti urediti vprašanja izbrisanih, vladi pa naložil, naj pripravi sistem odškodnin. Osnutek sheme je januarja letos potrdila vlada in gradivo označila s stopnjo zaupno. Do te odločitve so bili kritični pravni strokovnjaki pa tudi civilne iniciative, ki se ukvarjajo z vprašanjem izbrisanih. Del osnutka odškodninske sheme za izbrisane je v nekaj dneh postal dostopen javnosti. Načrt predvideva oblikovanje odškodninske sheme, po kateri bi se izbrisanemu izplačal pavšal. Če se z njim ne bi strinjal, je predvidena poravnava, če bi bila neuspešna tudi ta, pa bi lahko sprožil odškodninski spor. Kdo, pod kakšnimi pogoji in v kakšni višini bo upravičen do odškodnine? Na Mirovnem inštitutu ob tem opozarjajo, da še vedno ni odgovora na vprašanje, kdo, pod kakšnimi pogoji in v kakšni višini bo upravičen do odškodnine. "Nedopustno je tudi, da v postopku priprav na izvrševanje sodbe oblasti niso poiskale mnenja žrtev izbrisa," so še zapisali. Evropsko sodišče je sicer že leta 2010 Sloveniji naložilo sprejem posamičnih in splošnih ukrepov, predvsem ustrezne zakonodaje in izdajo dovoljenj za stalno prebivanje z retroaktivnim učinkom. Istega leta je bil v Sloveniji sprejet zakon, v skladu s katerim lahko izbrisani vložijo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v RS najkasneje do 24. julija letos. Veliko ljudi pa je v postopkih za pridobitev statusa še vedno zavrnjenih, je povedala Neža Kogovšek Šalamon iz Mirovnega inštituta in dodala, da je bila od 368 vloženih vlog od leta 2010, odobrena samo 101 vloga. "Ljudje so še vedno zavrnjeni iz banalnih in povsem nerelevantnih razlogov ... " "Ljudje so še vedno zavrnjeni iz banalnih in povsem nerelevantnih razlogov, kot na primer, ker jim oblasti ne verjamejo, da so se poskušali vrniti v Slovenijo," je še povedala Kogovšek Šalamonova. Odbor ministrov 47 članic Sveta Evrope bo med 5. in 7. marcem pregledal izvajanje odločb Evropskega sodišča za človekove pravice, med njimi tudi odločbe glede izbrisanih v Sloveniji. Obletnico izbrisa bodo v prihodnjem tednu obeležili s tednom izbrisanih, v okviru katerega bo več dogodkov. Različne organizacije, ki se borijo za pravice izbrisanih, v tem tednu pripravljajo skupščine, forume, razprave in projekcije filmov, v torek pa tudi shod pred ministrstvom za notranje zadeve.