Volitve 2026
Sreda, 18. 3. 2026, 6.42
1 mesec, 3 tedne
Mesec: Logar molči, ker pozna ozadje afere s prisluhi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,19
V zaključku predvolilne kampanje v Sloveniji se zaostruje polemika glede domnevnih nezakonitih prisluhov in vprašanja morebitnega vpletanja tujih akterjev. V ospredju je izmenjava očitkov med Luko Mescem in Anžetom Logarjem. Mesec je na soočenju na N1 namreč izpostavil Logarjevo preteklost na mestu zunanjega ministra, ko je leta 2021 podpisal memorandum o varnostnem sodelovanju z Izraelom. Po Meščevem mnenju bi lahko bile nekatere osebe, povezane s tem sodelovanjem, relevantne tudi v aktualni aferi.
Edini predsednik večje parlamentarne stranke, ki se glede afere o prisluhih ni javno odzval, je Anže Logar. Medtem ko so drugi vodje strank dogajanje komentirali, je Logar pojasnil, da brez popolnih informacij ne more podati jasnega stališča.
Luka Mesec mu je na soočenju na N1 očital, da molči, ker naj bi poznal osebe, ki so po njegovem mnenju vpletene v afero. Mesec je izpostavil, da je Logar kot zunanji minister leta 2021 podpisal memorandum o sodelovanju z Izraelom na področju varnosti, kar po njegovih besedah pojasnjuje njegovo zadržanost. Poleg tega je Mesec opozoril na vsebino objavljenih posnetkov, ki je po njegovem mnenju problematična, in na domnevno vpletenost podjetja Black Cube, ki ima dolgo zgodovino vmešavanja v demokratične procese.
Opozoril je, da razkritja odpirajo resna vprašanja o vplivu tujine na slovensko politiko. Po njegovih besedah se razprava ne nanaša le na vsebino prisluhov, temveč tudi na njihov izvor. Dogajanje je označil kot potencialen poseg v suverenost države.
Logar: brez preuranjenih zaključkov
Logar je očitke zavrnil in poudaril, da gre za resne trditve, ki jih je treba preveriti v okviru pristojnih institucij. Opozoril je, da sam nima vseh informacij, zato ne želi špekulirati. Zavzel se je za to, da se zadeva razišče na podlagi dejstev, ne pa političnih interpretacij v času volilne kampanje.
Avgusta 2021 je v Izrael odpotoval tedanji zunanji minister Anže Logar, kjer ga je sprejel tudi generalni direktor Yigal Unna, dolgoletni vodja izraelske obveščevalne službe Šin Bet. Takrat je v.d. direktorja vladnega urada za informacijsko varnost Uroš Svete z Unno podpisal memorandum o sodelovanju na področju kibernetske varnosti, ki sta ga pred tem podpisali tudi vladi Maroka in Poljske, države pa so po Jagerjevih navedbah s pomočjo izraelskih podjetij izvajale vohunjenje za svojimi nasprotniki.
Domnevno vmešavanje tujih obveščevalcev v volitve
Razkritja novinarja Mladine na novinarski konferenci z direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač in drugimi sogovorniki so pokazala, da so se 22. decembra lani v Sloveniji po navedbah vira sestali predstavniki izraelskega zasebnega obveščevalnega podjetja Black Cube, in sicer tudi z nekdanjim premierjem Janezom Janšo. SDS zanika, da bi vedela za aktivnosti podjetja, Janša pa trdi, da se z agenti nikoli ni srečal.
Premier Robert Golob je dogodek označil za "največji škandal v zgodovini države" in opozoril na domnevno vpletenost opozicije. Za razjasnitev okoliščin se bo jutri sestal sekretariat Sveta za nacionalno varnost, pri čemer bosta Sova in policija podali ugotovitve o tem, ali je prišlo do vmešavanja v slovenske volitve.
Nezakoniti prisluhi: kdo stoji za posnetki?
Po poročanju medijev ostaja vprašanje izvora nezakonitih prisluhov nepojasnjeno, pri čemer se v povezavi z afero omenja več akterjev. Podjetnik Aleš Štrancar, lastnik portala Domovina, ki je prvi poročal o prisluhih, zanika vpletenost, čeprav je pozneje navedel, da so mu bili posnetki ponujeni že pred njihovo objavo. Mediji kot možnega akterja omenjajo tudi Lea Oblaka, povezanega z medijskim in političnim prostorom.
Posnetki naj bi nastali v okviru srečanj z domnevnim tujim investicijskim skladom, objavljeni pa so bili prek anonimne spletne strani, registrirane tik pred objavo.
