Nedelja, 6. 9. 2026, 21.24
1 mesec
S pospešeno gradnjo podatkovnih centrov v EU narašča tudi odpor prebivalcev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,53
Gradbišče Googlovega podatkovnega centra v kraju Kronstorf v Zgornji Avstriji
Razmah umetne inteligence spremlja prava eksplozija gradnje podatkovnih centrov, ki za svoje delovanje potrebujejo ogromne količine električne energije in vode. EU želi v prihodnjih letih njihovo zmogljivost najmanj potrojiti, toda veliki projekti vse pogosteje trčijo ob odpor lokalnih prebivalcev in okoljevarstvenikov. Eden najodmevnejših primerov je Googlov podatkovni center v avstrijskem Kronstorfu, ki bi po načrtovani širitvi lahko porabil približno sedem odstotkov vse električne energije, ki jo danes porabi Avstrija.
Ameriški tehnološki velikan Google v kraju Kronstorf v Zgornji Avstriji gradi svoj prvi podatkovni center v državi. Gradnja se je začela aprila letos, center pa je namenjen zagotavljanju Googlovih digitalnih storitev in vse večjim potrebam, povezanim z umetno inteligenco. Google napoveduje okoli sto delovnih mest, projekt pa predstavlja kot pomembno naložbo v avstrijsko digitalno infrastrukturo, poroča bruseljski portal Politico.
Toda prvotnemu projektu naj bi sledila bistveno večja širitev, zaradi katere se je v okolici Kronstorfa oblikovalo protestno gibanje. Nasprotnike skrbijo predvsem poraba električne energije in vode, pozidava kmetijskih zemljišč ter vpliv centra na reko Enns, ki bo uporabljena pri hlajenju infrastrukture. Konec avgusta je skupina aktivistov celo zasedla del gradbišča in zahtevala ustavitev nadaljnje širitve.
Poraba bi presegla porabo vseh dunajskih gospodinjstev
Največ pozornosti vzbuja predvidena poraba elektrike. Prva faza Googlovega centra je načrtovana za moč do 150 megavatov. Če bo izvedena tudi načrtovana širitev, bi se lahko ta povečala na 500 megavatov.
Ker podatkovni centri delujejo neprekinjeno, bi prva faza po podatkih avstrijskih upravljavcev elektroenergetskega omrežja na leto porabila okoli 1,31 teravatne ure električne energije. Po popolni širitvi bi se poraba lahko povzpela na približno 4,4 teravatne ure na leto.
Za primerjavo: vsa gospodinjstva na Dunaju, kjer živi okoli dva milijona ljudi, letno porabijo približno 3,4 teravatne ure električne energije. Razširjeni Googlov center bi tako sam porabil več elektrike kot vsa dunajska gospodinjstva skupaj in količino, ki ustreza približno sedmim odstotkom sedanje avstrijske porabe.
Google je Avstrijo med drugim izbral zaradi velikega deleža električne energije iz obnovljivih virov. Skoraj 90 odstotkov avstrijske elektrike prihaja iz obnovljivih virov, velik delež iz hidroelektrarn. Prav to pa odpira novo vprašanje. Suše in vročinska obdobja lahko proizvodnjo hidroelektrarn občutno zmanjšajo, medtem ko se poraba velikih podatkovnih centrov ne zmanjšuje. Politico navaja, da je med letošnjim sušnim poletjem avstrijska proizvodnja hidroelektrarn upadla skoraj za tretjino.
Strah pred dražjo elektriko in vplivom na okolje
Nasprotniki projekta se bojijo tudi, da bi tako velik nov porabnik lahko vplival na cene električne energije. Avstrijska energetska agencija opozarja, da bi takšno tveganje obstajalo predvsem, če rasti povpraševanja ne bi spremljala ustrezna gradnja novih proizvodnih zmogljivosti.
Oblasti odgovarjajo, da je avstrijsko elektroenergetsko omrežje sposobno sprejeti novi center, vendar hkrati poudarjajo, da mora širitev podatkovnih centrov spremljati razvoj obnovljivih virov, omrežja, hranilnikov energije in drugih oblik prožnosti sistema.
Spor se je razširil tudi na področje okoljske zakonodaje. Projekt v Kronstorfu namreč po veljavni avstrijski zakonodaji ni potreboval celovite presoje vplivov na okolje. Kritiki opozarjajo na nenavadno razliko: nekateri energetski projekti, na primer večje vetrne elektrarne, morajo skozi takšen postopek, veliki podatkovni centri pa ne nujno. Zaradi primera Kronstorf se je v Avstriji že odprla politična razprava o spremembi zakonodaje.
Google medtem poudarja, da je opravil vse zahtevane postopke. Napovedal je sončne panele na strehi objekta, možnost izkoriščanja odpadne toplote in poseben sklad za izboljšanje ekosistema reke Enns. Po navedbah podjetja tudi strokovne študije kažejo, da bo vpliv centra na temperaturo reke zanemarljiv.
EU želi podatkovne centre najmanj potrojiti
Kronstorf je le eden od primerov precej širšega evropskega procesa. Odpor proti novim podatkovnim centrom se pojavlja tudi v Franciji in Italiji, posebej izrazita pa je razprava na Irskem, kjer podatkovni centri že porabijo približno petino vse električne energije.
Hkrati EU načrtuje ravno nasprotno – močno pospešitev njihove gradnje. Evropska komisija želi v prihodnjih od petih do sedmih letih najmanj potrojiti zmogljivosti podatkovnih centrov v EU. Cilj je zagotoviti dovolj računalniških zmogljivosti za razvoj umetne inteligence ter zmanjšati tehnološko odvisnost Evrope od ZDA in Kitajske.
Podatkovni centri trenutno predstavljajo okoli 2,5 odstotka porabe električne energije v EU, njihova skupna nameščena zmogljivost pa naj bi se z okoli 12 gigavatov leta 2025 do leta 2030 povečala na približno 28 gigavatov. Evropska komisija sama opozarja, da lahko takšna rast brez ustreznega razvoja omrežja poveča zastoje v elektroenergetskem sistemu in povzroči pritisk na cene električne energije.
Tudi Mednarodna agencija za energijo (IEA) pričakuje strmo rast. Poraba električne energije evropskih podatkovnih centrov naj bi se do konca desetletja povečala za več kot 45 teravatnih ur oziroma za približno 70 odstotkov. Posebnost podatkovnih centrov je, da se ogromna poraba elektrike kopiči na posameznih lokacijah, zato lahko lokalna omrežja obremenijo precej bolj, kot kaže njihov delež v skupni evropski porabi.
