Četrtek,
19. 9. 2013,
15.03

Osveženo pred

5 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

medved gobe Marko Jonozovič Zavod za gozdove Slovenije

Četrtek, 19. 9. 2013, 15.03

5 let, 7 mesecev

Medved in pes smrtna sovražnika, zato s psom v gozd le na povodcu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Včerajšnji napad, domnevno medvedke na mladega gobarja pri Postojni, je bil splet naključij, a se je še enkrat pokazalo, da pri zahajanju v gozd velja upoštevati nekaj pravil.

Za nekaj podrobnosti o okoliščinah včerajšnjega napada smo poklicali Antona Smrekarja, vodjo območne enote postojnskega zavoda za gozdove. Povedal nam je, da je včeraj okrog 11.30 skupina mlajših gobarjev iz Goriške, starih od 20 do 25 let, naletela na medveda v Bukovju pri Postojni, na območju Predjame, kakšnih 400 metrov z gozdne ceste. Z enim od njih je prišlo do neposrednega fizičnega stika, ko se medved ni mogel pravočasno umakniti in je fanta ugriznil v levo dlan. Gobarji so imeli s seboj tudi psa, kot so po napadu trdili, da pa je bil na povodcu, včerajšnji dogodek opisuje Anton Smrekar.

Ni mogoče z gotovostjo trditi, da je šlo za medvedko z mladičem Nesrečnega fanta so odpeljali v urgentni blok ZD Postojna, potem še v ljubljanski KC, zdravniki pa so ugotovili, da gre za težjo poškodbo roke. Potem ko je sodelavec Zavoda za gozdove Postojna obiskal fanta v zdravstvenem domu, je bil slednji v velikem šoku, zato mi mogel natančno opisati dogodka. "Gre za značilno gozdno krajino in habitat rjavega medveda. Po podatkih Lovske družine Bukovje so pred dnevi na tem območju opazili medvedko z mladičem, tako da je verjetno prišlo do njenega napada, vendar pa tega ni mogoče z gotovostjo trditi," je še poudaril Smrekar. "Povečali smo stopnjo monitoringa in intenzivno zbiramo podatke o medvedih na tem območju, na podlagi tega pa se bomo odločili o nadaljnjih ukrepih," dodaja Anton Smrekar.

Večina napadov medvedov povezanih s srečanji s psi "Letos je bil to prvi primer, da je medved napadel človeka, v povprečju sicer letno beležimo enega do tri napade. Več kot tri četrtine jih je povezanih s prisotnostjo psa, posebej tam, kjer je bil pes spuščen. Ponavadi gre za hišne ljubljenčke in ne za tiste pse, ki lahko človeka obvarujejo pred napadom in ki bi morda lahko odgnali medveda. Značilno pri napadih medveda je, da pri srečanju s človekom ponavadi lažno napade in se ustavi kakšna dva metra pred človekom. Ko pa gre za psa, s katerim sta smrtna sovražnika, pa direktno napade, brez opozorila," je povedal Marko Jonozovič, vodja intervencijske skupine pri Zavodu za gozdove Slovenije. Kot še poudarja, sta najbolj občutljivi obdobji pomlad, ko medvedke pripeljejo s seboj mladičke, ki so slabo mobilni in se težko umaknejo, ter jesen, ko je zaradi gobarjenja in drugih opravil več ljudi v gozdu.

Medved nepredvidljiv in večinoma nenevaren, vendar … Za to, kako se obvarovati srečanja z medvedom, je težko dajati "kuharske recepte", kot se je slikovito izrazil Marko Jonozovič, vsekakor pa velja upoštevati nekaj pravil. "Medved je nepredvidljiv, načeloma ni nevaren, vendar moramo do njega imeti določeno spoštovanje. Ko gremo v gozd, smo mi tisti, ki moramo poskrbeti za svojo varnost, medveda tega ne moremo naučiti."

Pri že omenjenih psih bi morda bilo najbolje, če v gozd ne bi šli z njimi, če pa že, potem mora biti pes obvezno na povodcu, opozarja Jonozovič. Svetuje še, da so ljudje v gozdu opazni, da malo zažvižgajo in zavriskajo, brcnejo kakšen kamen, udarijo po drevesu s palico. Če že od daleč damo vedeti, da smo tam, se bo medved sam umaknil. Prav tako še opozarja, da je treba pospraviti za seboj ostanke hrane po piknikih in okrog kmetijskih gospodarstev, ne odmetavati klavničnih odpadkov, kajti vse to vabi medveda bliže naseljem.

Če se že srečamo z medvedom, je najbolje ostati miren Jonozovič tudi dvomi o "kuharskih receptih" za ravnanje v situacijah, ko že pride do srhljivega srečanje z medvedom, v smislu, da se naredimo mrtvega, da se obrnemo in tečemo v navzdol ali navkreber, kot znajo povedati tisti, ki naj bi imeli to "srečo v nesreči". "Mogoče so v neki situaciji nekomu tudi pomagali, v drugi pa so bili povsem zgrešeni. Najbolje je ohraniti mirno kri in stati pri miru, brez sunkovitih kretenj in kričanja, saj to medved čuti kot agresijo. Seveda je to težko, vendar se je do zdaj pokazalo kot najbolj učinkovito. Če pa je mogoče, pa se poskušamo tudi zadenjsko umakniti," pravi Marko Jonozovič, ki je doslej za različne projekte pri delu na zavodu za gozdove imel že 105 bližnjih srečanj z medvedom. Tega je nenazadnje imel tudi naš sodelavec lani jeseni v Gorskem Kotarju, ko se je zverino srečal na tridesetih metrih, prav z mirno držo pa jo je tudi odgnal.

"Ljudje imajo tudi zmotno prepričanje, da je nevarno, če se medved dvigne na zadnji nogi. Medved v tem primeru dobi boljši pozicijo za pregled, lažje vidi pred sabo, ko pa rjove, pa daje vedeti, da bo on malo zastraševal. Medved, če že, je nevaren, ko je na štirih nogah," doda naš sogovornik.

Kot območja, kjer so mogoča pogosta srečanja z medvedom, Jonozovič omenja tista, kjer jih je največ po številu, se pravi Kočevsko, vsa Notranjska, predvsem Krimsko-Mokrško pogorje. "Mogoče se niti ne zavedamo, da imamo medveda na pragu Ljubljane, da lahko kdaj pride tudi na Barje, s Krima ali okolice Vrhnike."