Petek, 9. 6. 2023, 12.01
1 leto, 6 mesecev
Med pandemijo ljudje zaprti, živali pa so "vandrale"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,13
Evrazijski šakal je v nizu proučenih vrst predstavljal zelo zanimivo vrsto, saj je zanj značilno, da poseljuje prostor med urbanim in gozdnim prostorom, torej krajino s prevladujočim človekovim vplivom.
"Veliki prostoživeči kopenski sesalci so med epidemijo premagovali daljše razdalje in se zadrževali bližje cestam, " je ekologinja Marlee Tucker z Univerze Radboud na Nizozemskem strnila izsledke mednarodne raziskave. V njej so strokovnjaki, tudi iz Slovenije, iskali znanstveno podprt odgovor na vprašanje, ali si je narava med polnimi zaporami javnega življenja v času epidemije covid-19 v resnici opomogla.
"V medijih je bilo veliko poročil, da si je narava med prvimi, polnimi zaporami javnega življenja v času epidemije covid-19 opomogla. Pume so se denimo sprehajale po ulicah Santiaga v Čilu," je dodala Tuckerjeva v poročilu o raziskavi.
Tudi slovenski raziskovalci so prispevali podatke o nekaterih vrstah zveri. "Med njimi so bili zelo dragoceni izvorni podatki o premikih evrazijskega šakala, saj so bili za namen te kompleksne študije podatki za to vrsto dostopni le v Sloveniji," je povedal Hubert Potočnik z biotehniške fakultete.
Znanstveniki so z napravami GPS zbrali podatke o gibanju 43 vrst z vsega sveta, skupno pa je bilo v raziskavo vključenih več kot 2.300 živali – od slonov in žiraf do medvedov in jelenov.
Živali med zaporo prehodile do 73 odstotkov daljše razdalje
Opazovali so prostorske premike živali v času spomladanske zapore javnega življenja, od januarja do sredine maja 2020, in jih primerjali z gibanjem istih osebkov v enakem obdobju leto prej. "Opazili smo, da so v obdobju spomladanske popolne zapore javnega življenja živali prehodile do 73 odstotkov daljše razdalje kot leto prej, ko zapor ni bilo. Zaznali smo tudi, da so se živali v povprečju pojavljale 36 odstotkov bližje cestam, verjetno zato, ker je bilo manj prometa," je dejala dr. Marlee Tucker, vodja študije.
Hkrati so v območjih z manj strogimi omejitvami živali premagovale krajše razdalje. "To je lahko povezano z dejstvom, da so bili ljudje v obdobju veljavnosti ukrepov tam dejansko pogosteje v naravi kot pred epidemijo covid-19," pojasnjuje Thomas Mueller iz Centra za raziskave biotske raznovrstnosti in podnebja Senckenberg ter Univerze Goethe v Frankfurtu.
Spremembe našega vedenja pozitivne za živali
Raziskava je pokazala, da se lahko živali hitro in močno odzovejo na spremembe v človekovem vedenju. To daje upanje za prihodnost, saj pomeni, da bi nekatere spremembe našega vedenja in navad lahko pozitivno vplivale na prostoživeče živali, meni Tuckerjeva.
"Zmanjšanje antropogenih motenj ni vplivalo le na prostorske premike, pač pa tudi na zmanjšanje števila povoženih živali," je dodal ekolog Boštjan Pokorny.
Potočnik je dodal: "Evrazijski šakal je v nizu proučenih vrst predstavljal zelo zanimivo vrsto, saj je zanj značilno, da poseljuje prostor med urbanim in gozdnim prostorom, torej krajino s prevladujočim človekovim vplivom. Tako je bil v času strogih koronskih ukrepov med bolj izpostavljenimi prostoživečimi vrstami sesalcev zaradi spremembe človekove aktivnosti."
