Med lepotnimi znamenji so lahko tudi zahrbtni morilci

V preteklih treh letih so v okviru dneva boja proti melanomu slovenski dermatologi opravili 1.053 preventivnih pregledov in v šestih primerih melanom tudi odkrili. "Lahko bi rekli, da smo rešili šest življenj," je zadovoljno poudarila dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predsednica Združenja slovenskih dermatologov.

Sodelujeta dve tretjini aktivnih slovenskih dermatologov

Slovenski dan boja proti melanomu je del projekta Euromelanoma day, ki ga je leta 2000 prevzela evropska mreža dermatologov, danes pa v njem poleg Slovenije sodeluje še 28 evropskih držav. V okviru tega dneva naj bi v Sloveniji v soboto, 14. maja, 32 sodelujočih dermatovenerologov (od skupaj 60 aktivnih dermatovenerologov v Sloveniji, med katerimi je tudi 12 specializantov, ki takih pregledov še ne morejo opravljati, ker niso opravili ustreznega usposabljanja) v 16 dermatoveneroloških ustanovah v sedmih krajih po državi brezplačno pregledalo med 350 in 400 ljudi. Ti so se naročili prek spleta, saj se je dosedanje naročanje prek telefona izkazalo za zelo neučinkovito in frustrirajoče. Zgovoren je podatek, da so že v prvih dveh urah prijav zaradi takšnega zanimanja zapolnili 90 odstotkov razpoložljivih terminov.

Vsak lahko zase največ naredi sam

Za preprečevanje in čim bolj zgodnje odkrivanje melanoma pa lahko zase nedvomno največ naredi vsak sam, začne se že s pravilnim odnosom do dejavnikov tveganja, med katerimi je izpostavljenost UV-žarkom eden od največjih. Pogosto pozabljamo, da so zaščitni pripravki šele tretji steber obrambe pred ultravijoličnimi žarki (prvi je izogibanje izpostavljenosti, torej senca, drugi pa fizična zaščita, kot so oblačila in pokrivala) in da njihova uporaba ne izključuje potrebe po osnovnih previdnostnih ukrepih med izpostavljanjem soncu. Najmanj, kar bi morali upoštevati, svetujejo dermatologi, je, da se izogibamo soncu vsaj med 11. in 16. uro, ko je indeks UV bistveno višji, in da uporabljamo zaščitna oblačila, sončna očala in pokrivala. Opozarjajo predvsem na neredke športnike in delavce v gradbeništvu, ki se gibanju na močnem soncu sicer ne morejo povsem izogniti, a se pri tem nepremišljeno izpostavljajo s pomanjkljivimi oblačili in pokrivali.

Zelo pomembni redni samopregledi

Melanom praviloma nastaja na koži, a ne samo na njej. Največkrat prizadene ljudje v aktivni dobi, to je med 30. in 60. ali 65. letom. Vedenjski vzorec, predvsem neprevidno izpostavljanje soncu, pa je le eden od dejavnikov povečanega tveganja. K temu pripomore tudi genetika oziroma prisotnost tovrstnih obolenj v družini, zato morajo, denimo, rdečelasi, svetlooki in pegasti vedeti, da so v večji nevarnosti kot preostali. A prav vsem dermatologi svetujejo redne samokontrole vsaj enkrat na mesec in ob tem poudarjajo: treba je dobro poznati svoja znamenja, ker ni nujno, da so vsa lepotna in nedolžna. Ne le obstoječa, temveč predvsem nastajajoča, saj slaba tretjina melanomov nastane iz obstoječih lepotnih znamenj, preostali nastanejo povsem na novo. Redno pregledovanje pigmentnih znamenj na koži je nujno za zgodnje odkrivanje melanoma, njegova ozdravljivost je veliko bolj verjetna, če ga odkrijejo zgodaj. Pri pregledu ne smemo spregledati niti lasišča in drugih skritih mest na telesu.

Kako prepoznati melanom?

Za ločitev morilskega melanoma od nedolžnega lepotnega znamenja je v pomoč metoda ABCDE, poimenovana po začetnicah angleških besed, ki označujejo, na kaj je pri samopregledu znamenj treba biti pozoren: A predstavlja asimetrijo, B rob (border), C barvo (colour), D premer (dimension) in E razvoj (evolution). V primerjavi z lepotnim znamenjem je melanom asimetričen, nepravilnega roba, v več barvnih odtenkih, praviloma večji in se razvija. Ob kakršnihkoli sumljivih ugotovitvah je nujen posvet z dermatologom.

Dermatolog dr. Igor Bartenjev v primerjavi z ugotovitvami o odkrivanju melanoma pri nas in na Hrvaškem ugotavlja, da prav take preventivne akcije dajejo pomembne rezultate: "Pri nas odkrijemo melanom v veliko bolj zgodnjem stadiju kot, denimo, na Hrvaškem, kar pripisujemo prav učinkoviti preventivi." Obenem pa opozarja, da morajo biti preventivne akcije skrbno in premišljeno načrtovane in izpeljane, ne smejo imeti alarmantnih prizvokov, ki bi lahko dosegli nasproten učinek od želenega ter povzročili številne obiske zdravnikov bolnikov, ki to pravzaprav niso.

Brez panike, a vendarle odgovorno

Tudi sicer premišljenega ravnanja ni mogoče enačiti s paniko. Dermatologi poudarjajo, da ne zagovarjajo življenja brez sonca in ne želijo strašiti pred njim, temveč želijo le poudariti pomen odgovorne zaščite pred melanomom, ki nikakor ni nedolžen. Melanom sicer pomeni le pet odstotkov vsega kožnega roka, a je, predvsem v primeru poznega odkritja, smrten v kar 70 odstotkih. Letno v Sloveniji odkrijejo nekaj manj kot 500 primerov melanoma, največ v dobi med 40. in 65. letom, med mlajšimi od 25 let pa je komaj kakšen.

Največja grožnja melanoma je, da število odkritih vsako leto skokovito narašča, pogostost nobenega drugega raka ne narašča tako strmo. Verjetnost zanj se je po nekaterih ocenah v zadnjih osemdesetih letih povečala več kot dvajsetkrat. Ravno v Avstraliji, kjer je zaradi specifičnih podnebnih razmer pogostost melanoma največja, jim je s preventivnimi akcijami, ki so jih tam začeli že pred desetletji, uspelo zajeziti to rast in zato naši dermatologi upajo, da bomo o enakem uspehu lahko kmalu poročali tudi iz Slovenije.